Slovenija

Na pragu velikonočne nedelje

Ljubljana, 11. 04. 2009 07.16 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Po vsej Sloveniji so blagoslavljali velikonočne dobrote: tradicionalne pirhe, šunko in hren, pa tudi vodo in ogenj. V trgovskih središčih ni bilo takšne gneče kot prejšnja leta. V nedeljo že navsezgodaj praznični obredi.

Na veliko soboto, ko kristjani častijo Jezusa v božjem grobu, so duhovniki blagoslavljali velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki blagoslovijo svoje domove, na velikonočnem ognju pa gospodinje pripravljajo praznične dobrote. Potekal je tudi blagoslov velikonočnih jedil, ki imajo posebno simboliko. Velika sobota je sicer dan celodnevnega čaščenja Jezusa v božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek, so v sporočilu za javnost zapisali na Slovenski škofovski konferenci (SŠK).

Blagoslov jedi v Selnici ob Dravi
Blagoslov jedi v Selnici ob Dravi FOTO: Jani Dolinšek
Na praznično nedeljo bodo po vsej Sloveniji potekale velikonočne vstajenske slovesnosti in maše. Ob 6.00 bo v celjski stolnici vstajenjska maša, ki jo bo daroval celjski nadškof Anton Stres; ob 6.30 bo stolnici v Novem mestu vstajenjska procesija, ki ji bo sledila maša, ki jo bo daroval novomeški škof Andrej Glavan; ob 7.00 bo v Mariboru vstajenjska procesija, ki ji bo sledila maša, ki jo bo daroval mariborski nadškof Franc Kramberger; v Ljubljani bo ob 8.30 vstajenjska maša, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof Alojz Uran; ob 9.00 bo v Murski Soboti vstajenjska procesija, ki ji bo sledila maša, ki jo bo daroval murskosoboški škof Marjan Turnšek; ob 10.00 bo v koprski stolnici maša, ki jo bo daroval koprski škof Metod Pirih.

Velikonočno praznovanje verniki začnejo z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki je uvod v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub.

Pri maši se bere več svetopisemskih besedil, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. Škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma.

Blagoslov ognja in vode ima poseben pomen. Kot so zapisali na SŠK, "ogenj ogreva, žge, prečiščuje, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega". V Svetem pismu nastopa na več mestih, na primer v vlogi prečiščevanja ali božje navzočnosti. Simbolika vode pa odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju, saj je v različnih kulturah znamenje notranjega očiščevanja.

Na veliko soboto ima poseben pomen tudi blagoslov velikonočnih jedi. Namen blagoslova je, da "se zavemo darov, ki smo jih prejeli od Boga", posebno simboliko pa nosijo tudi jedi.

Kruh je znamenje božje dobrote in človekovega dela, so pojasnili na škofovski konferenci. Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, ki je "pravo velikonočno jagnje". Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti.

Pet rdečih pirhov simbolizira pet Jezusovih ran oziroma kaplje krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. Korenine hrena so, kot so pojasnili na SŠK, spomin na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ.

Dunaj
Dunaj FOTO: Reuters

Tudi evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki prinaša svetlobo in napoveduje veselje. Kot je pojasnil evangeličanski škof Geza Erniša, prav tako pripravijo velikonočne jedi, kot so pirhi, šunka in hren za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (81)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

SPICELJ
12. 04. 2009 08.09
velika noč vedno nastopi po prvi spomladanski polni luni,seveda na nedeljo,ki je gospodov dan in lepo je gledati vse te ovčice,ki nosijo svoje pirhe(v hlačah)žegnat ...
Kathalena
12. 04. 2009 07.55
Vsekakor tisti, ki poznajo ta praznik vedo, da ni Krščanski gre preprosto za praznik gibanja sonca in njegovo pot skozi leto to so praznovali že 2000 let prej to, da so si Krščani vse prisvojili je jasno to delajo še danes z gozdovi, zemljo denarjem razen ko je potrebno spoštovti zakon in ustavo pa bežijo kot Hudič. Lep praznik tistemu ki je pogruntal kako in kaj z soncem vsem ostalim, ki tega ne vedo in tudi tistim ki praznujejo nekaj kar so si Kristjani tako vedno prisvojili.
SPICELJ
12. 04. 2009 07.47
kako bogate mize???? za RKC ni krize,če pa bi slučajno nastopila,pa že imajo pripravljenega novega kristusa....
bekam
12. 04. 2009 00.46
komaj čakam ,jajca in meso,kruh............................
Zlobcek
12. 04. 2009 00.19
lahko noč, lesena lahko noč, mulček upam da se mu mamica hitro vrne, za njegovo mlado in nežno dušo ni dobro da cele noči preždi na straneh z opisi orožja
Jože Pernek
12. 04. 2009 00.14
Zlobcek 12.04.2009, 00:04 danes je zadeva poznana po oznaki EFCS3-M55 služi pa pošiljanju raznoraznih granat skozi cev tankovskega topa tanka T55 PA LAHKO NOČ
nefretete
12. 04. 2009 00.12
Joseff, lep večer še naprej, lahko noč in dobro jutro.
Zlobcek
12. 04. 2009 00.04
ne ne jožek mali, ti si tisti ki ne ve hehehe
Jože Pernek
12. 04. 2009 00.02
Zlobcek 12.04.2009, 00:00 VIDIŠ DA NE VEŠ preko te zadeve bi te danes jaz rad pogledal
Zlobcek
12. 04. 2009 00.00
seveda vem: Tipkaj v Pubertetniških Kraticah, Afna Usrana ja, tako si danes razvajeni mulci lajšate napore pri branju...
Jože Pernek
11. 04. 2009 23.49
Zlobcek 11.04.2009, 23:45 a veš kaj pomeni TPKAU
nefretete
11. 04. 2009 23.48
Ljudje smo biološka bitja in še vedno smo povezani z naravo, če ne drugače v tem obdobju čutimo spomladansko utrujenost. Spremembe v naravi se odražajo tudi v nas, oživimo in to spomladansko hrepenenje kar kliče po praznovanju. Pomladi kot take danes ne praznujemo več tako kot včasih, a ti arhaični procesi nenehno živijo v nas. Ne glede na ideologijo, svetovni nazor in vero posameznika. Zato danes ljudje barvajo pirhe, jedo žegen … nihče se noče temu odpovedati, če je nekaj v zraku in večina to počne. Je pa naša kultura hočeš nočeš krščanska in vsak se rajši vključi v tradicionalne praznike, kot pa da bi ustanovil nek nov vzporedni spomladanski kult. Vse to je tako prepleteno v nas, da je zares malo tistih, ki lahko rečejo, da jih velika noč prav nič ne zanima. (Damjan Ovsec)
Zlobcek
11. 04. 2009 23.45
prepozno za opravičevanje, mulc ženske se nikoli ne postara, samo pomlajuje (velja tudi za mumije)
nefretete
11. 04. 2009 23.45
Beseda pirh izhaja iz besede za rdečo barvo in v nekaterih jezikih to še danes pomeni rdeče, ognjeno. Prvi pirhi so bili povsod rdeči. Tako so jih barvali že Babilonci in Rimljani in tudi to je eden od elementov, ki jih je krščanstvo le prevzelo. Množično krašenje pirhov se je pri nas pojavilo šele v 19. stoletju, saj je bila Cerkev proti barvanju jajc. Najprej so jih celo prepovedali, ker pa se jim ljudje niso želeli odpovedati, so jih začeli tolerirati. In čeprav se zdijo pirhi danes nepogrešljiv del velikonočnega žegna, je njihov blagoslov cerkev vpeljala šele v 12. stoletju, kar je relativno mlada stvar.
nefretete
11. 04. 2009 23.44
Joseff, kdaj drugič, ko bova kje drugje klepetala, brez radovednežev, ti bom v tekstu napisala še številko. OK?
Jože Pernek
11. 04. 2009 23.44
Zlobcek 11.04.2009, 23:38 ti si pacek
Jože Pernek
11. 04. 2009 23.41
nefretete 11.04.2009, 23:37 kolko sem se zmotil pri ugibanju nema veze gor ali dol samo cifra
nefretete
11. 04. 2009 23.39
Demosten 11.04.2009, 23:12 Lepo si napisal, vendar bi rada še nekaj dodala, četudi sem bila nazadnje okregana od pravovernih kristjanov. Velika noč je najstarejši krščanski praznik, ki pa ima globoke predkrščanske korenine. Od kod pravzaprav izvira? Velika noč sega v obdobje spomladanskega enakonočja, začetka pomladi, ko so stara ljudstva praznovala začetek novega leta. Navezuje se na starejši judovski praznik, imenovan pashe, in ko je praznovanje velike noči z vzhoda prišlo v Evropo, je Cerkev naletela na prastare pomladne praznike, ki so bili povezani z raznimi vegetacijskimi kulti, čaščenjem ognja, vode in drugimi elementi, ki so značilni za to pomladno obdobje. Gre pravzaprav za praznik pomladi, od katerega je krščanstvo zelo veliko prevzelo in tako le prekrilo starodavno čaščenje pomladnega prebujanja. Teh prastarih praznovanj se namreč ni dalo izkoreniniti. Velika noč je zato praznovanje enakonočja, pomladi in Kristusovega vstajenja.
Zlobcek
11. 04. 2009 23.38
nekoč bila je mumija mlada v družbi kot lesena klada za dedca se ni zmenila se zbuditi pozabila rosnih 26 let takrat je štela po jožku pa 45 je imela razočarana je zbolela in kmalu ovenela...
nefretete
11. 04. 2009 23.37
Joseff, moj "Ehnaton" je že v globoki "komi" (spanju). Lepo praznuj še naprej in uživaj jutri ob dobrem zajtrku. Predlagam, da si pripraviš aspirin.