Pester mandat DZ: dva predsednika DZ, dva mandatarja, sedem interpelacij …

Aktualni sklic DZ je že drugi zapored, ki ni dokončal svojega mandata. Sestava poslancev iz sedmih strank, ki so se prvič sestali 21. decembra 2011, je sicer terjala veliko povezovanja. Zato ni čudno, da je aktualni sklic DZ postregel z nekaterimi posebnostmi, med drugim je moral glasovati o kar dveh vladah in šestih interpelacijah.

Državnozborske volitve 2011 so precej premešale karte na političnem parketu. Za največje presenečenje je poskrbela novinka v slovenskem političnem prostoru, Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića, ki je postala največja parlamentarna stranka in postregla tudi z mnogimi novimi imeni v politiki. Za te je poskrbela še ena nova stranka - Državljanska lista Gregorja Viranta.

Po mandatu brez poslanca se je v DZ uspelo vrniti Novi Sloveniji, kar je bilo presenetljivo, saj se pred tem še nobeni od strank, ki so iz parlamenta izpadle, ni uspelo vrniti. Pred vrati parlamenta pa so leta 2011 ostale LDS, SNS in Zares.

V DZ so bili izvoljeni vsi predsedniki strank, ki so prestopile parlamentarni prag, poleg omenjenih novincev je prvič to uspelo tudi prvaku DeSUS Karlu Erjavcu.

Tudi po strukturi poseben sklic v več pogledih

V parlament je tako prišlo le 33 poslancev, ki so poslansko funkcijo opravljali že v prejšnjem mandatu, preostalih 57 pa je bilo novincev.

Tudi po razmerju moški/ženske je bil aktualni sklic gotovo rekorden, saj se je na volitvah vanj uvrstilo 29 žensk, kar je še enkrat več kot v mandatu pred tem oziroma dobrih 32 odstotkov vseh poslancev. Izvoljenih in nadomestnih poslank skupaj lahko do danes naštejemo 38, trenutno pa jih v poslanskih klopeh sedi 31.

Aktualni sklic je tudi prvi, v katerem že od začetka ni bilo županov in podžupanov oziroma je 11 županom ta funkcija s potrditvijo poslanskega mandata prenehala. Za nezdružljivost obeh funkcij je namreč poskrbela novela zakona o poslancih iz maja 2011. Med drugim so bile tako nadomestne županske volitve potrebne tudi v dveh mestnih občinah - Ljubljani in Slovenj Gradcu. Medtem ko je nekdanji slovenjgraški župan Matjaž Zanoškar v parlamentu tudi ostal, pa se je Zoran Janković odločil zapustiti poslanske vrste in se vrniti na župansko mesto, kamor so ga vnovič izvolili Ljubljančani.

Današnja razmerja drugačna od začetnih

Današnja slika razmerij med poslanskimi skupinami je sicer precej drugačna od prvotne. Največja poslanska skupina PS se je namreč po kongresu, na katerem je vodstvo stranke spet prevzel Zoran Janković, razklala na pol in trenutno namesto prvotnih 28 šteje le še 14. Ostali, ki so podporniki nekdanje vodje PS in aktualne premierke Alenke Bratušek, so oblikovali novo poslansko skupino nepovezanih poslancev oziroma so enostavno ostali nepovezani.

Že pred to veliko spremembo pa je prišlo do nekaj posamičnih sprememb. Iz DL je med nepovezane denimo odšel Ivan Vogrin, ki se mu je DL odpovedala zaradi neporavnanih računov njegovega podjetja. Tudi Ivanu Simčiču in Borutu Ambrožiču so se po aferah, povezanih z njuno izobrazbo, odpovedali v DeSUS in PS, zato tudi onadva delujeta kot nepovezana poslanca.

Z izobrazbo, natančneje z izpitom iz nemščine, je imel težave tudi poslanec SDS Branko Marinič, ki je po pravnomočni obsodbi odstopil kot poslanec. Odstopil pa je tudi poslanec, izvoljen na listi PS, Peter Vilfan, in sicer zaradi prometne nesreče, v kateri je zbil pešca.

Dva predsednika DZ, dva mandatarja, sedem interpelacij ...

Poleg afer, ki so zaznamovale posamezne poslance, pa je bila v tem mandatu večkrat na preizkušnji tudi enotnost strank, ki so si sicer obljubile sodelovanje.

Zapletlo se je že povsem na začetku, saj je veljalo prepričanje, da bo vlado sestavljala največja parlamentarna stranka, predsednik DZ pa da bo prva skupna odločitev strank bodoče koalicije. A sta se pred poslanci znašla dva predloga - SD je za to mesto predlagala svojega tedanjega predsednika Boruta Pahorja, PS pa Mašo Kociper. Mesta pa ni dobil ne eden ne drugi, pač pa Gregor Virant, ki ga je podprla ad hoc koalicija strank SDS, SLS, NSi in DeSUS. In ta koalicija je pozneje tudi sestavljala vlado Janeza Janše.

Vendar pa je po približno letu dni zaradi poročila komisije za preprečevanje korupcije o premoženjskem stanju strank DZ izglasoval tej vladi konstruktivno nezaupnico in za premierko postavil Alenko Bratušek, ki je na čelu PS zamenjala Jankovića. Viranta pa je kot prvega med poslanci nadomestil Janko Veber iz SD.

Bratuškova je prestala v DZ tudi glasovanje o zaupnici vladi, ki ga je premierka vezala na sprejem proračuna. Ministri obeh vlad pa so se morali zagovarjati pred poslanci zaradi interpelacij. V času Janševe vlade je ta doletela notranjega ministra Vinka Gorenaka, pa tudi ministra za izobraževanje Žigo Turka, ki pa obravnave v DZ ni dočakal, saj je vlada prej zaključila z delom.

Pet interpelacij pa je bilo vloženih zoper ministre vlade Alenke Bratušek, od tega dve zoper notranjega ministra Gregorja Viranta ter po ena zoper ministra za finance Uroša Čuferja, za infrastrukturo Sama Omerzela in za izobraževanje Jerneja Pikala. Nobena od teh ni uspela, čeprav so glasove za drugo Virantovo interpelacijo prispevali tudi nekateri poslanci koalicije.

Več kot 90 sej DZ

Sicer pa so se še aktualni poslanci sestali na 25 rednih in 67 izrednih sejah.

Aktualni sklic je sprejel skoraj 350 različnih zakonov in drugih aktov, od tega dva ustavna zakona, 45 novih zakonov in več kot 190 zakonskih sprememb in dopolnitev.

Delovali so v 26 delovnih telesih, od tega gre v treh primerih za preiskovalne komisije. Ena se je ukvarjala z oceno delovanja ekstremističnih skupin, druga preučuje domnevne zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, komisija Krpan pa si prizadeva za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri prodaji podjetja Sistemska tehnika podjetju Viator & Vektor in pri nadaljnjih aktivnostih, ki so se zaključile s podpisom pisma o nameri za dobavo oklepnikov 8x8.