'Pilota ni za krmilom, je na WC-ju in bruha'

Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik je bil na posvetu z naslovom Resetirati Slovenijo, ki ga je organiziral Inštitut dr. Jožeta Pučnika, kritičen do dela vlade. Kot je dejal, je Slovenija še vedno v krizi in se vrti v začaranem krogu.

Lahovnik je še prepričan, da vlada ne vlada, ker za krmilom ni nikogar, so pač so v ozadju tranzicijska omrežja. "Pilota ni za krmilom, je na WC-ju in bruha, stevardesa je šla, eni molijo, tretji pač čakajo, da vožnja mine do konca dve leti. Lepo se vidi, kako je paraliziran politični in gospodarski sistem," je slikovito posredoval svoje mnenje nekdanji gospodarski minister.

Glede sprejemanja reform ima Lahovnik občutek, da vlada ne uspe zagotoviti političnega konsenza za njihovo sprejetje. Kot poudarja, vlada ni izvedla še nobene reforme, a ima kljub temu že najnižjo podporo javnosti. Prepričan je, da reform ne more izvesti tudi zato, ker koalicija ni reformna. "V taki situaciji so najboljša rešitev predčasne volitve, kar pa je zaradi zakonskih omejitev v Sloveniji težko izvesti," pravi nekdanji član Zares in dodaja, da bi Slovenija potrebovala močno vlado z dvotretjinsko večino, saj bi bila le ta sposobna izvesti tudi reformo pravosodja, ki bi bila nujna.

Pezdir: Rešitve so znane, treba jih je le izvesti

Ekonomist Rado Pezdir, ki je znan predvsem po svojih civilnih iniciativah, je dejal, da z razpravami o ekonomiji ne bomo rešili nič, saj je jasno, kaj je treba storiti. Problem torej ni, da ne vemo, kaj storiti, temveč, da vladna koalicija tega ne more več početi, pravi.

Kot pravi, imamo v Sloveniji inflacijo besede reforma. "Pahor stalno govori o reformah, reforme pa ni nobene. V Sloveniji smo tako obstali z ljudmi, ki se jim ničesar več ne da dopovedati in razložiti," je prepričan Pezdir.

Pezdir je še dejal, da tudi v opoziciji ne vidi neke alternative, saj se stranke niso prestrukturirale.

Kot primer je navedel privatizacijo NLB, ki je ni naredila nobena vlada. Kot pravi, se vse politične mreže napajajo v tej banki, zato bi bila njena privatizacija nujna. Tako pa smo že trikrat dokapitalizirali NLB, pa še vedno posluje slabo.

Meni, da so koalicijske politične stranke le ekspoziture interesnih skupin in mrež in se sprašuje, ali so te mreže Slovenijo prevzele že do te mere, da jim nihče nič ne more. "Na ta način ne gre več – država razpada pred našimi očmi," poudarja.

Možno rešitev tako vidi v civilni iniciativi, ki lahko opozarja in priganja vlado, da zagotovi "stabilnost sistema".

Pavliha: Zloraba prava je tako škodljiva, kot kršitve prava

Pravnik Marko Pavliha, ki se je prav tako udeležil posveta, pa medtem poudarja, da niso samo ekonomski razogi krivi, da smo, kjer smo. "Gre za etično krizo," ki pa ni samo v Sloveniji, je prepričan.. Opozoril je tudi na zlorabe prava, ki da so ravno tako škodljive za državo kot kršitve prava.

Prisotni kakšnih bistveno novih idej niso predstavili, saj kot pravijo, je bilo že vse tiisočkrat ponovljeno, problem je samo v tem, da tega ne slišijo pravi ljudje.

Šušteršič: Morda bi morali spremeniti tudi financiranje strank

Janez Šušteršič s koprske fakultete za management je zatrdil, da je bolj kot o strankah in političnih voditeljih treba razmišljati o institucijah.

Čeprav ocenjuje, da se bodo na političnem prizorišču pojavili novi akterji - omenil je Lahovnika in ljubljanskega župana Zorana Jankovića - pa je prepričan, da ljudje ne bi smeli čakati na rešitelja, ki se bo čudežno pojavil.

Bolj kot v večinskem sistemu alternativo vidi v morebitnem predsedniškem sistemu. Sprememb je po njegovi oceni potreben tudi sistem financiranja strank, kjer največ denarja dobijo najmočnejše stranke.

Razmišlja tudi o morebitnih omejitvah mandata za javne funkcionarje in prevetritvi socialnega partnerstva, želi pa si tudi državljanske pokončnosti. Prav tako si želi močnejših vlad ter večjo vlogo civilne družbe prek referendumov in državljanskih pobud.

Šušteršič namreč ugotavlja, da trenutno v Sloveniji niso potrebne zgolj gospodarske in socialne reforme, temveč spremembe političnega sistema, saj so vodilni politični in družbeni akterji izgubili zaupanje in legitimnost, da določajo smer razvoja.