Perne: V Evropi je preveč potencialnih teroristov, da bi lahko vse nadzirali. Da bi grožnja terorizma v prihodnjih petih letih pojenjala, ni verjetno

Leto 2016 so v Evropi v veliki meri zaznamovali varnostni izzivi. Začelo se je že na novoletno jutro, ko so odjeknile novice o napadih moških "neevropskega porekla" na ženske, ki so se na ulicah Kölna veselile prihoda novega leta. Tam bodo letos dogajanje spremljali tudi z video nadzorom, da se zgodba ne bi ponovila, storilci pa bi se zaradi pomanjkanja dokazov še naprej prosto sprehajali po ulici.

Nadaljevalo se je z več morilskimi pohodi. V Nici je napadalec moril s tovornjakom, bili smo priča napadom s strelnim orožjem, eksplozivom in noži. Nato pa je pred božičem sledil še napad s tovornjakom v Berlinu. Večino teh grozljivih dogodkov si je pripisala skrajna skupina Islamska država.

Podobno pa se leto tudi zaključuje. Skrajneži k novim napadom pozivajo tudi med novoletnimi prazniki, za tarče pa storilcem priporočajo tako javne dogodke kot celo bolnišnice. "Ognjemete bomo nadomestili z eksplozivom," žugajo. Kako varni smo torej zares v Evropi, ko tako oblasti kot analitiki priporočajo, da teroristom ne dovolimo, da bi nam zagrenili običajen evropski vsakdan?

Preveč potencialnih teroristov, da bi lahko vse nadzirali

Skrajneži pred novim letom spet pozivajo k napadom. Kako velika je dejanska grožnja?

Grožnja terorističnih napadov med novoletnimi prazniki je še vedno visoka. Zlasti večje države, kot so Nemčija, Francija in Velika Britanija, imajo že od začetka decembra zelo povišano stopnjo ogroženosti. In v Nemčiji se je kasneje, ob napadu v Berlinu, izkazalo, da je bila ta stopnja upravičena.

Že v začetku decembra so Francozi, Britanci, Nemci, pa tudi Belgijci, pripravili dokaj številčne varnostne enote, ki morajo zagotavljati varnosti ob večjih dogodkih na prostem – kot so bili dogodki v adventnem času, ob božiču in bodo zdaj za novo leto.

Ukrepi, ki so jih države sprejele, odgovarjajo visoki ogroženosti. Britanci so na ulice poslali celo vojaške specialne enote. Kar kaže na to, da zelo resno jemljejo že samo možnost, da do napadov pride, ne samo visoko stopnjo ogroženosti.

So varnostne službe po vašem mnenju na teroristično grožnjo pripravljene?

Ločevati moramo dve vrsti ukrepov. Eno je to, kar delajo tajne obveščevalne službe, s prikritim načinom dela, spremljanjem komunikacij in intenzivnostjo komunikacij, drugo pa je ta "vidna varnost" - varnostniki, ki so poslani na ulice, da zagotavljajo čim krajši odzivni čas, ko do dogodka že pride. Ali pa s poostrenimi preiskavami – na primer ročne prtljage, preprečijo teroristični napad. Oba ukrepa sta povezana, bi pa rekel, da je tajno obveščevalno delovanje, še bistveno bolj pomembno kot vidno varnostno delovanje.

In v kakšni "kondiciji" so obveščevalne službe?

Ko se je izkazalo v primeru Berlina, nismo nikoli dovolj pripravljeni. Težava je v tem, da je potencialno število teroristov v Evropi tako visoko, da evropski sistemi enostavno niso več zmožni stalnega nadzora vseh potencialnih teroristov.

Samo v Nemčiji spremljajo več kot 5000 potencialno radikaliziranih posameznikov, med njimi je 350, 370 ljudi, ki bi lahko vsak čas izvedli teroristične napade. Zelo podobne so tudi številke v Franciji, malo manj znano pa je, koliko je teh ljudi v drugih evropskih državah.

Kakšna je učinkovita obramba pred njimi?

Absolutne varnosti ni. Lahko se v okviru obstoječih varnostnih sistemov sprejme najvišjo možno stopnjo pripravljenosti. Še vedno pa to ni garancija, da bodo preprečeni vsi potencialni teroristični napadi. Evropske službe v zadnjem letu intenzivno nadgrajujejo svoje tajno delovanje. Še posebej bi izpostavil Francoze in Angleže. Medtem ko se nekatere druge države še niso popolnoma zbudile.

Je med slednjimi njimi tudi Slovenija?

V Sloveniji se že dlje časa napoveduje sprememba obrambno-varnostne zakonodaje, do katere še ni prišlo, kolikor je meni znano, ni še niti osnutka. Prav tako je ves obveščevalno-varnosten sistem močno kadrovsko in finančno podhranjen. Da bi za Slovenijo lahko trdili, da smo se pripravili ali vpeljali neke dodatne ukrepe, težko rečemo.

Pa še vprašanje, ki si ga v teh dneh zastavlja marsikdo. Se moramo izogibati prazničnim prizoriščem?

Absolutno ne. Sploh Slovenija ni varnostno ogrožena oziroma je med najmanj varnostno ogroženimi v Evropi, če seveda upoštevamo obveščevalno-varnostne ocene in osebno menim, da jih lahko. Tako da ni prav nobene potrebe za paniko.

Se je pa treba zavedati resnosti razmer in pripravljati obveščevalno-varnostni sistem, na bodoče težave, ker nič ne kaže, da bi se teroristična ogroženost Evrope v prihodnjih petih letih zmanjševala, prej obratno. Migrantska kriza se še ni umirila, prav tako boji s terorističnimi organizacijami na Bližnjem vzhodu vztrajajo. Ocenjujem, da bo terorizem še naprej stalnica Evrope.

600 namigov o potencialni teroristični dejavnosti na dan, preiskovalci na robu moči

Več o tem, kako zapleteno je delo ob povečani nevarnosti terorističnih napadov, so za belgijsko televizijo razkrili belgijski policisti. Tiskovni predstavnik Peter De Waele je dejal, da oddelki za boj proti terorizmu takšnega obsega dela enostavno ne zmorejo več. Na dan dobijo tudi do 600 namigov o potencialni teroristični aktivnosti in preiskati je potrebno vsako sled.

Kot je dejal, polovica policijskih inšpektorjev v Bruslju, dela na primerih, ki so povezani s terorizmom. "Za vsako prijavo je potrebno tudi spisati poročilo," še dodaja. Zadovoljni pa so s sodelovanjem z muslimansko skupnostjo. "Veliko je ljudi, ki se ne strinjajo z načeli skrajne skupine IS in z nami delijo informacije."

Pa ne le to – opozarjajo jih tudi na radikalizirane posameznike, ki za policiste predstavljajo največji izziv. "Težko je preiskovati nekoga, ki morilski načrt kuje zgolj v svoji glavi," opozarja Waele. Na to očitno računajo tudi skrajneži, saj so njihovi apeli o izvajanju novih napadov, v zadnjem času usmerjeni večinoma na (samo)radikalizirane posameznike.

Če so morali biti obveščevalci nekoč pozorni na eno ali dve teroristični skupini, je danes profil potencialnega terorista manj jasen. "Obstajajo znaki, vemo tudi kdo so radikalizirani ljudje, a radikaliziranost sama po sebi ni zločin. Zato je potrebno čakati, da se nabere dovolj dokazov za pregon. Po drugi strani pa ne smemo čakati tako dolgo, da prej pride do napada," zapleteno situacijo razlaga Waele.

Težava borci, ki se vračajo domov, v Evropi naj bi bil tudi balkanski Džihad John

Med velike nevarnosti sodijo borci IS, ki se vračajo v Evropo, potem ko se ozemlja te skrajne skupine v Siriji in Iraku vse bolj krčijo. 

Precej prahu je tako dvignila novica, ki so jo prvi objavili italijanski mediji, da naj bi se v Evropo vrnil tudi Lavdrim Muhaxheri. Kosovski borec, zaradi krutosti znan tudi kot "balkanski džihad John", naj bi s seboj pripeljal še nekaj pajdašev, v Evropo pa naj bi se domnevno vrnil "preoblečen" v migranta, pišejo mediji, ki trdijo, da se sklicujejo na italijanske obveščevalne vire.

Oblasti na Kosovu so takšne navedbe zanikale, pravijo, da skrajneža ni pri njih. A nekateri mediji menijo, da se jim je enostavno izmuznil, kar da ne bi bilo prvič. Medtem ko na Kosovu zagotavljajo, da ne podpirajo teroristov in se borijo proti njim, je namreč tudi leta 2013 bival na Kosovu. Oblasti so tudi takrat to zanikale, a so mediji kot dokaz objavili fotografije.

Njegova vrnitev - če se je to zares zgodilo - sicer opozarja na že omenjeno perečo težavo. Nadzor nad tistimi, ki se vračajo. Tukaj pa ob trenutno precej luknjasti zakonodaji in pomanjkanju kadrov, trčijo še ideje o varnosti in nadzoru ter pravice o svobodi.