Pejovnik: Namesto z izobrazbo se ukvarjamo s preživetjem

Finančna situacija na ljubljanski univerzi je po besedah rektorja Stanislava Pejovnika kritična in vprašanje je, ali bodo bolonjsko reformo sploh lahko izpeljali. Univerza je zmanjšala proračun za 25 milijonov evrov in število zaposlenih za pet odstotkov, s tem pa dosegla rob, preko katerega več ne sme, je poudaril na novinarski konferenci.

Po navedbah Pejovnika Univerza v Ljubljani (UL) ta hip potrebuje dodatnih 10 milijonov evrov za letošnje leto, v prihodnjem letu pa za izvedbo bolonjskega študija še dodatnih 15 milijonov evrov.

Vrnili so se v leto 2008

Ljubljanska univerza je po petih letih pristala na enakih sredstvih financiranja kot leta 2008, ko je za izvajanje študijskega procesa iz proračuna prejela 155 milijonov evrov, je poudaril Pejovnik in dodal, da je v letošnjem letu vsota po uredbi o financiranju visokega šolstva spet enaka. Na UL vztrajajo na tem, da se financiranje ne vrne na leto 2008, ampak na leto 2011, ko so prejeli 178 milijonov evrov.

V lanskem letu je univerza po njegovih besedah naredila nekaj korakov, na katere kot rektor naše največje univerze ni ponosen: zmanjšala je proračun za 25 milijonov evrov in tudi število zaposlenih za pet odstotkov oz. za 300 zaposlenih. "To so številke, ki pomenijo, da je univerza dosegla rob, preko katerega več ne sme. Zato moramo jasno in glasno povedati vsem, da se najboljša slovenska univerza uničuje in da nismo več sposobni narediti kar koli v smeri ohranjanja kakovosti," je zatrdil Pejovnik.

Spomnil je, da vse to vpliva na izvedbo bolonjskega procesa glede na to, da bo v študijskem letu 2013/14 univerza v celoti začela izvajati peti letnik reformiranih bolonjskih programov. Opozoril je, da s takšnimi sredstvi že v zadnjih treh mesecih tekočega študijskega leta preprosto ne bodo več mogli izvesti študijskega procesa.

O tem, kaj se bo zgodilo z reformo na univerzi, mora po njegovem mnenju sicer odločiti tisti, ki je za to najbolj odgovoren, to pa sta v tem primeru ministrstvo za izobraževanje oz. vlada.

"Naša naloga je, da povemo, da univerzo preživetje ne zanima. Univerza, ki bi se s tem ukvarjala, je za državo nekoristna," je ogorčeno dejal Pejovnik. Po njegovem mnenju mora univerza skrbeti za to, da mladi dobijo ustrezno izobrazbo, ki jim bo omogočala kompetentnost kjer koli v Evropi.

Zato želijo z vlado oz. ministrstvom skleniti triletna dogovora o tem, kaj "naj univerza v prihodnjih treh letih za državo naredi, in o najnižjem možnem obsegu financiranja". Tako da bodo v nekem ustvarjalnem miru po besedah Pejovnika sicer "skromno, a vendar še vedno kakovostno izobraževali".