Z ureditvijo v tej noveli pa je DZ na predlog vlade uskladil tudi ureditve v zakonih o sodniški službi, o državnem pravobranilstvu in državnem tožilstvu. Sodniki so po novem uvrščeni v 47. izhodiščni plačni razred, temu primerne pa so tudi uvrstitve državnih tožilcev in državnih pravobranilcev. Osnovno načelo novega plačnega sistema za pravosodne funkcionarje je fiksnost plač, zato sprejete novele ukinjajo večino dodatkov.
Vlada s predlogom novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju odpravlja neustavno stanje, ki ga je leta 2006 in 2008 zagrešila bivša vlada, je dejala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. "Ob prevzemu mandata nas je čakala druga odločba ustavnega sodišča in rok šestih mesecev, da neustavno stanje odpravimo," je v DZ, ki po skrajšanem postopku obravnava omenjeno novelo, pojasnila ministrica in dodala, da so hkrati zmanjševali odhodke na področju plač javnih uslužbencev, se pogajali s sindikati in dosegli dogovor o zamrznitvi plač 156.000 javnim uslužbencem aprila 2009.
Po njenih besedah je aprila začel veljati zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjem za štiri odstotke, usklajevanja s sodniki pa so potekala v času, ko so jim za štiri odstotke znižali plače, ko se je začelo povečevati število brezposelnih in ko je gospodarska kriza "že trkala na duri z vso močjo".
Zato so bila izhodišča vlade, kot trdi ministrica, jasna: "Uskladitev z odločbami ustavnega sodišča je nujna, mogoče pa jo je uresničiti samo na način, da se masa plač pravosodnih funkcionarjev ne bo povečala, ker je vsako povišanje proračunskih odhodkov za plače za javnofinančno vzdržen položaj države nedopusten".
Sodniške plače uresničene decembra 2010
Usklajevanja so bila, tako trdi ministrica, izjemno težka. 16. junija so kljub vsemu predstavniki vlade s predstavniki vrhovnega sodišča, stavkovnega odbora in sodnega sveta podpisali sporazum in ugotovili, da se je postopek usklajevanj sodniških plač sporazumno zaključil in da se podpisniki strinjajo, da se novela dokončno udejanji 1. decembra 2010.
"Uspelo nam je zato, ker je vlada sodnikom vrnila in zagotovila položaj, kot ga določa ustava, in ker so sodniki razumeli in spoštovali izhodišče, da se njihove plače v letih 2009 in 2010 ne smejo in ne morejo povečati," je poudarila ministrica. Kot je dodala, pa jim je uspelo tudi zato, ker so se ves čas usklajevanj zavedali, da "smo našim ljudem dolžni zagotoviti neodvisnega razsodnika," je povedala ministrica.
'V pravni državi se morajo ustavne odločbe spoštovati'
Poslanke in poslanci so z razpravo o sodniških plačah nadaljevali tudi pri obravnavi novele zakona o sodniški službi, ki vsebinsko sledi rešitvam novele plačnega zakona. Prinaša pa tudi nekatere nove določbe, ki se nanašajo na organizacijo v dežurni službi. Noveli se obeta le podpora koalicijskih poslancev.
V pravni državi se odločbe ustavnega sodišča morajo in se bodo spoštovale, k čemur se je ta vlada zavezala, je poudaril minister za pravosodje Aleš Zalar in spomnil, da je ustavno sodišče ugotovilo, da so plačna razmerja za sodnike neustavna in so sodniki podplačani.
Po njegovih besedah tudi Svetovna banka in nekateri močni gospodarski akterji opozarjajo, da podplačani sodniki lahko "resni kandidati, da postanejo skorumpirana brigada"; takim tveganjem pa se je na vsak način treba izogniti.
KOMENTARJI (86)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.