Pavliha obupal nad arbitražnim sporazumom

Profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pavliha je zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju v pismu sporočil, da izstopa tako iz širše posvetovalne kot tudi ožje pravniške (pod)skupine, ki naj bi delovali pod okriljem ministrstva za zunanje zadeve. Pavliha piše, da so se okoliščine v zadnjih mesecih tako poslabšale, da ne želi več sodelovati pri arbitražnem sporazumu. "Zaradi strokovnih, etičnih in povsem človeških razlogov ne morem več sodelovati pri kuhanju zadnje večerje na podlagi slabega recepta oziroma vam ne želim služiti za alibi v primeru katastrofalne arbitražne odločbe,“ je Pavliha sporočil Žbogarju.

Pavliha pravi, da je delovanje vseh skupin in podskupin ter drugih arbitražnih akterjev postalo nepregledno ter po njegovem mnenju tudi neučinkovito. Pravi, da se akterji že nekaj mesecev niso sestali in da nikomur, razen morda izbrancem, ni jasno, kaj se dogaja v ozadju. "Enostranski potezi hrvaškega geodetskega zavoda in ministrstva za kmetijstvo sta eklatantna primera, ko bi morali pravniki zavzeti skupno stališče ter svetovati zunanjemu ministrstvu in vladi, pa se to na žalost ni dogodilo,“ piše Pavliha.

V pismu je izpostavil določbo, ki je po njegovem mnenju v tem trenutku ključnega pomena. "V prvem odstavku 10. člena je namreč določeno, da se pogodbenici 'vzdržita vseh dejanj ali izjav, ki bi lahko spor še zaostrili ali ogrozili delo arbitražnega sporazuma'. Kako naj drugače tolmačimo enostranska in provokativna dejanja s strani hrvaških državnih organov v obliki vrisovanja sredinske črte v Piranskem zalivu – denimo geodetskega zavoda in ministrstva za kmetijstvo – kot zaostrovanje in ogrožanje arbitražnega sporazuma?“ sprašuje. Prepričan je, da se je Hrvaška pogajala s figo v žepu in poskušala arbitražni sporazum prilagoditi tako, da bi dobila sredinsko črto v Piranskem zalivu.

Izpostavil je tudi Dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu, katere pogodbeni stranki sta tako naša kot hrvaška država. Pavliha meni, da jo je Hrvaška kršila v 26. členu, ki govori, da sleherna veljavna pogodba obvezuje njene stranke in mora biti uresničena v dobri veri.

Pravi, da diplomatske note in druga medla opozorila ne zadoščajo več. Pričakoval je, da bo Slovenija zaradi hrvaških potez razveljavila arbitražni sporazum. "Nenazadnje je Slovenija članica Evropske unije in Hrvaška še ni, zato bi se morala slednja naučiti mednarodne omike, preden jo sprejmemo medse. To pogajalsko prednost bomo kaj kmalu izgubili za vse večne čase,“ je zapisal Pavliha.

Pavliha zaključuje, da se zaradi trpkih izkušenj zaveda, da vlada ne bo ustrezno ukrepala ter bo Slovenija izgubila del svojega morja in ozemlja. "Pri tem pač ne želim sodelovati!“ je Žbogarju še sporočil Pavliha.

MZZ: Hrvaško dejanje ne more ogroziti dela arbitražnega sodišča

Na Pavlihov izstop iz svetovalne skupine so se odzvali tudi na zunanjem ministrstvu. Zunanji minister Samuel Žbogar se je Pavlihi zahvalil za sodelovanje, ob tem pa na MZZ dodajajo, da je Pavliha od ustanovitve širše in ožje posvetovalne skupine sodeloval na prvem ustanovitvenem srečanju širše skupine, srečanj ožje pravniške skupine se žal ni udeleževal. Ob tem dodaja, da se skupine še vedno sestajajo in da je skupina za zgodovino tako že v zaključni fazi priprave poročila.

Glede poziva Pavlihe k razveljavitvi arbitražnega sporazum pa ministrstvo izpostavlja, da je ''arbitražni sporazum začel veljati 29. novembra 2010 in je mednarodna pogodba sklenjena za nedoločen čas, ki posledično nepreklicno velja''.

''Kot določa 56. člen Dunajske konvencije o pogodbenem pravu iz leta 1969, mednarodna pogodba ne more biti predmet odpovedi ali odstopa v primeru, da pogodba ne vsebuje določb o njenem prenehanju. Tudi narava pogodb o reševanju meddržavnih sporov s pomočjo tretjega ni takšna, da bi jo lahko odpovedali, kar bi bila po omenjenem členu možna izjema. Pogodbe o reševanju sporov s pomočjo tretjega se namreč sklepajo za nedoločen čas, tako zaradi pravne varnosti kot ohranjanja stabilnosti mednarodnih odnosov,'' so zapisali na MZZ.

Se pa na ministrstvu strinjajo, da vsako stran zavezuje splošno pravno načelo, da je pogodbo treba spoštovati. ''Za primer enostranskih ravnanj Hrvaške 5. člen arbitražnega sporazuma predvideva, da noben enostranski dokument ali dejanje po 25. juniju 1991 za naloge arbitražnega sodišča nima pravnega pomena in ne zavezuje nobene strani v sporu ter nikakor ne more prejudicirati razsodbe, zato takšno enostransko ravnanje tudi ne more biti bistvena kršitev sporazuma niti bistveno spremenjena okoliščina, ki bi onemogočala njegovo izvajanje. Glede na navedeno menimo, da konkretno enostransko dejanje ne more ogroziti dela arbitražnega sodišča, saj takšne situacije rešuje že sam sporazum v svojem 5. členu,'' še pravijo na MZZ.

SDS: Pravi obraz hrvaške politike

V SDS pa menijo, da je treba čim prej najti rešitev, s katerim bi arbitražni sporazum razveljavili, ali pa je treba od Hrvaške zahtevati javno izjavo, da priznava Sloveniji pravico teritorialnega dostopa do odprtega morja.

''Dogovore, podpise in določila spoštuje samo slovenska stran, na kar je Hrvaška – to je danes najbrž jasno tudi tistim, ki so pred nekaj meseci pozdravljali sporazum, češ da je spravil z dnevnega reda nadležno vprašanje – računala od vsega začetka. Od vsega začetka ji je šlo samo za to, da Slovenija pri pogajanjih Hrvaške z Evropsko unijo umakne zadržke, ki se danes kažejo kot tehtni, nujni in vsestransko upravičeni. Slovenija je sklenila slab sporazum z vlado, katere elegantno pročelje gospe Kosorjeve skriva Sanaderjev obraz,'' so zapisali v SDS.

Da se ''neodgovorna in za slovenske interese škodljiva vladna politika žal nadaljuje tudi po potrditvi arbitražnega sporazuma'', pa menijo v Zavodu 25. junij.

''Zaradi očitne kršitve arbitražnega sporazuma in tudi nekaterih mednarodnih konvencij, ki urejajo vprašanja, povezana z mednarodnimi sporazumi, bi morala vlada postaviti pod vprašaj nadaljnjo veljavnost sporazuma in o hrvaških potezah seznaniti evropske in druge pristojne ustanove. Namesto tega smo priča mlačnemu odzivu slovenske vlade, kar je skrajno zaskrbljujoče,'' so zapisali v zavodu.