Kakšno pokojninsko reformo bo pripravila Janševa vlada?

Petega junija bo minilo leto dni od t. i. superreferenduma, na katerem so volivci zavrnili pokojninsko reformo ter zakona o delu na črno in o arhivih. Referendumski "ne" je leto dni preprečeval sprejetje zakonov z enako vsebino, zdaj omejitve ne bo več; za delo na črno je predlog že pripravljen, nov poskus je napovedan tudi pri pokojninskem zakonu. Potem ko je bila prejšnja levosredinska vlada pod vodstvom Boruta Pahorja s svojim predlogom pokojninske reforme neuspešna, referendumski neuspeh pa je še zaostril tedanjo vladno krizo, je tudi sedanja desnosredinska vlada premierja Janeza Janše uvrstila pripravo pokojninske reforme med prioritete.

Pokojninska reforma do konca leta 2013?

Janša je ob padcu pokojninske reforme dejal, da so ljudje na referendumu glasovali proti slabim rešitvam, ker so menili, da obstajajo boljše. Po prevzemu oblasti pa se je Janševa vlada najprej lotila sprejemanja varčevalnih ukrepov, kajti kot je dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, je namreč treba najprej rešiti akutne javnofinančne težave, šele nato bo pokojninska reforma smiselna.

O vsebinskih rešitvah in razlikah med lani zavrnjeno reformo in sedaj načrtovano na ministrstvu za delo še ne govorijo, češ, da je preuranjeno. Je pa minister Vizjak že večkrat javno povedal, da si želijo pokojninsko reformo spraviti pod streho do konca prihodnjega leta in da bodo izhajali iz pokojninskega zakona, ki je padel na lanskem referendumu, saj so bile nekatere rešitve v njem dobre. Točke, ki niso bile usklajene, pa bodo poskušali reševati drugače.

Vizjak je marca tudi pojasnil, da je cilj sprememb doseči daljšo delovno aktivnost. Pokojninsko blagajno pa naj bi očistili izdatkov, ki nimajo povezave z zavarovanjem.

Osebni pokojninski račun?

Če bo sedanja vlada sledila rešitvam, ki jih je SDS zagovarjala kot opozicijska stranka, bo poskušala uvesti tudi osebni pokojninski račun. Kot so pred letom dni odgovarjali kritikom takšne rešitve, s tem ne bi odpravili solidarnosti, bi pa odpravili privilegije. Uvedba osebnega informativnega izračuna pa bi povečala transparentnost sistema in služila tudi kot spodbuda za vplačevanje, je predlog še letos zagovarjal Vizjak.

Nekatere splošne opredelitve so nakazane tudi v vladnem predlogu vsebine socialnega sporazuma, ki med drugim omenja podaljšanje obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove, večjo povezanost med vplačanimi prispevki in višino pokojnin in tudi dodatno spodbudo vključevanju zaposlenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Prav tako je na to področje že nekoliko posegel tudi zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ. Tako letos ne bo usklajevanja pokojnin, upokojenci s pokojninami nad 622 evrov pa ne bodo dobili letnega dodatka.

V postopku sprejemanja zakona je vlada poskusila v varčevalni paket vključiti tudi nekatere spremembe pri upokojitvenih pogojih. Vendar predlog, s katerim bi črtali uveljavljanje študijske dobe in vojaškega roka, moški pa si tudi ne bi mogli znižati upokojitvene starosti zaradi vzgoje in skrbi za otroka, tudi zaradi nasprotovanja sindikatov nazadnje ni bil vključen v besedilo.

Zakon o delu na črno že pripravljen

Hitreje in za zdaj brez zapletov pa prihaja do sprememb na področju dela na črno. Potem ko je novela zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno na lanskem referendumu padla prav na pobudo SDS, je Janševa vlada že pripravila svoj predlog sprememb zakona in ga poslala v državni zbor. Vladni predlog sicer predvsem usklajuje slovenski pravni sistem z evropsko zakonodajo, v tej luči pa gre za podobne ali enake rešitve, kot jih je vsebovala že zavrnjena novela. Vlada poskuša med drugim preprečiti finančno izkoriščanje oseb, ki delajo na črno.

Predlog pa se ne dotika medsosedske pomoči, torej člena, ki je bil v padli noveli najbolj na udaru. Prav tako v njem ni govora o boju zoper sivo ekonomijo s krepitvijo nadzora. Glede na to, da si posebej v krizi učinkovitega spopada s sivo ekonomijo želijo tako delodajalci kot sindikati, pa je pričakovati, da se vlada ne bo ustavila zgolj pri omenjenih spremembah. To potrjuje tudi dejstvo, da je v predlogu vsebine novega socialnega sporazuma predlagala ukrepe za spodbujanje poštenega dela, uvedbo pavšalne obdavčitve, ki bo spodbudila trajno zmanjšanje obsega sive ekonomije, vključitev obdavčitve samostojnih podjetnikov v sistem obdavčitve pravnih oseb in 15-dnevni plačilni rok za proračunske uporabnike.