Predsednik vlade Borut Pahor glede vsebine depeše sporoča, da ostaja pri včerajšnji izjavi. ''Vprašanje njegovega obiska pri predsedniku ZDA Baracku Obami se ni nikoli povezovalo s sprejetjem ujetnikov iz zapora v Guantanamu. Ocene, ki jih podajajo ameriški diplomati v svoji interni komunikaciji so stvar ameriške diplomacije,'' pravi. Vtis, ki ga je po pogovoru podal takratni odpravnik poslov na veleposlaništvu ZDA Freden je njegova stvar, zato je v želji po ohraniti odličnih odnosov med Slovenijo in ZDA, ne more in ne želi komentirati. V današnjem pogovoru premierja Pahorja z veleposlanikom ZDA Mussomelijem je slednji ponovno zatrdil, da ni bilo nobenega pogojevanja med obiskom premierja Pahorja v ZDA in sprejemom zapornika iz Guantanama, so sporočili iz premierjevega kabineta.

(Foto: Reuters)

Glede morebitne investicije ameriškega podjetja pri izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, pa je predsednik vlade tudi javno večkrat ponovil svoje osebno stališče, da mora Slovenija povečati obseg tujih investicij doma, jih razpršiti, v finančne in varnostne ustanove (vključno z jedrsko elektrarno) pa naj se da prednostno možnost investicijam iz Zahodnega sveta, ki mu politično, gospodarsko in vojaško pripadamo. Na tem in podobnih pogovorih s tem in drugimi diplomati predsednik vlade v svojih ocenah možnosti skupnega političnega in gospodarskega sodelovanja niti ni želel niti ni mogel preseči svojih pristojnosti, saj se o njih odloča skladno z veljavno zakonodajo.

Pahor je hotel 20 minut z Obamo

Premier naj bi v pogovoru z vršilcem dolžnosti ameriškega veleposlanika v Ljubljani Bradleyjem Fredenom konec lanskega leta povezal uspeh premestitve ujetnikov iz Guantanama v Slovenijo s srečanjem z ameriškim predsednikom Obamo, izhaja iz depeše, ki jo je pridobila tudi dopisnica 24UR v ZDA Tadeja Lampret. Depešo objavljamo v celoti. Preberete jo lahko TUKAJ.

(Foto: Miro Majcen)

Spletna stran WikiLeaks v ponedeljek še ni objavila dokumentov State Departmenta v zvezi s Slovenijo, je pa ameriški časopis New York Times že v nedeljo poročal o dokumentu, ki naj bi pričal o ameriškem izsiljevanju Slovenije, da za sprejem enega od ujetnikov iz Guantanama "slovenski voditelj" dobi srečanje s predsednikom ZDA.

Po današnji objavi celotne depeše, smo zunanje ministrstvo ponovno prosili za odziv na to depešo. ''MZZ se je odzvalo v včerajšnji izjavi za javnost,'' so nam danes skopo odgovorili. Današnje objave depeše pa ne komentirajo, saj MZZ v teh pogovorih ni sodeloval.

Ministrstvo za zunanje zadeve je sicer v ponedeljek zanikalo, da bi prihajalo do kakršnega koli pogojevanja ali pritiskov s strani ZDA. Te informacije so zanikali tudi v Pahorjevem kabinetu.

Glede na Fredenovo depešo to ni bilo popolnoma tako.
Freden je 5. januarja letos v Washington sporočil, da je Pahor konec decembra 2009 zaprosil za pogovor, na katerem so obravnavali različne teme. Med drugim je Freden Pahorja prosil za pomoč Slovenije pri zapiranju taborišča za osumljene teroriste Guantanamo.

Pahor je imel ameriškemu veleposlaniku veliko povedati v imenu dobrih bilateralnih odnosov. (Foto: Miro Majcen)

Pahor naj bi mu odgovoril, da bo vladi predlagal sprejem ujetnikov, in ga vprašal, kakšna je ameriška ponudba. Premier pa se po mnenju Fredena takrat naj še ne bi zavedal ovir in zadržkov notranjega ministrstva. Zato ga je Freden opozoril, da na podlagi pogovorov z notranjim ministrstvom menijo, da bo treba za sprejem ujetnikov sprejeti zakon.

Premier naj bi ponovil svojo pripravljenost, da o tem zaprosi vlado, kasneje pa je v "pogovoru na štiri oči blago, vendar nedvoumno" povezal uspeh preselitve ujetnikov s srečanjem s predsednikom ZDA Barackom Obamo.

Dejal naj bi, da bi mu dvajset minut srečanja s predsednikom omogočilo, da vprašanje ujetnikov predstavi kot dejanje podpore najpomembnejšemu zavezniku Slovenije in dokaz na novo oživljenih bilateralnih odnosov.

NEK, Renault in investicija Deutsche Bank v SŽ

Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani (Foto: POP TV)

Na sestanku so obravnavali tudi Zahodni Balkan, pri čemer je Pahor samozavestno omenil lahek dostop do tamkajšnjih političnih voditeljev, in sodelovanje ameriškega podjetja Westinghouse pri načrtovani gradnji drugega bloka slovenske jedrske elektrarne.

Pahor naj bi izrazil pripravljenost, da ZDA nadgradijo in nadomestijo elektrarno v Krškem, pri čemer ima interes Westinghouse, čeprav obstaja močna konkurenčna ponudba iz Francije.

Slovenski premier naj bi izpostavil potrebo po ravnotežju in dejal, da Francija že ima velik vložek v proizvodnji Renaultovih avtomobilov, "Deutsche Bank pa je blizu velike investicije v Slovenske železnice, ki bo vključevala najpomembnejše slovensko strateško premoženje – Luko Koper".

Premier naj bi govoril tudi o gospodarskih vprašanjih in širitvi na nove tuje trge, pri čemer je omenil "muslimanski svet".

Pahor je na srečanju napovedoval težko leto za EU, govoril je o pomanjkanju skupne gospodarske politike in omenil, da bo izkoristil tesne odnose s španskim premierjem (Josejem Luisom) Zapaterom za to, da špansko predsedstvo EU ne bi pozabilo na Zahodni Balkan.

"Skoraj mimogrede je izrazil prepričanje, da bo parlament ratificiral arbitražni sporazum s Hrvaško," piše v depeši.
Freden je Pahorju čestital tudi za odločitev o napotitvi slovenske skupine za mentorstvo in povezave (OMLT) v Afganistan.

Kdo bo gradil drugi blok NEK? Francozi ali Američani? (Foto: Reuters)

Američanom priznali ''polomijo'' s Patrio

Sicer pa se je Fredenu Pahorjev drugi obisk veleposlaništva ZDA v Ljubljani, odkar je prevzel vodenje vlade, zdel nenavaden in pokazatelj, da želi premier negovati ameriško-slovenske odnose. Pahor je največ govoril o gospodarstvu, omenil pa je tudi potrebo po razrešitvi orožarske polomije s Patrio.

Fredenu je po srečanju s Pahorjem postalo jasno, da Slovenija z rešitvijo mejnega spora s Hrvaško računa na boljše bilateralno sodelovanje, zlasti na Zahodnem Balkanu, ter v trgovini in vlaganjih.

Slovenija po mnenju Fredena, izraženem v depeši, glede ameriških interesov na Zahodnem Balkanu ponuja tri primerjalne prednosti: Slovenci imajo zaradi skupne zgodovine nagonski občutek za politične nianse v regiji, Slovenija je zelo aktivna v regiji ne le na politični ravni, ampak tudi na ravni nevladnih organizacij, slovensko stališče, da se mora EU še naprej osredotočati na širitev, pa je med vsemi članicami EU najbliže ameriškemu.

"Skratka, leto 2009 je bilo leto, ko smo večino diplomatskega kapitala usmerili na reševanje mejnega vprašanja in prepričevanje Slovenije, naj odpravi blokado hrvaških pogajanj z EU. Sklepno poglavje te zgodbe še ni napisano, a pri uradnikih slovenske vlade čutimo velik optimizem. Upamo, da bomo v letu 2010 pozornost lahko usmerili v partnerstvo s Slovenijo na Zahodnem Balkanu in v Isafu, tlakovali pot za uspešno sodelovanje Westinghousa pri gradnji nove jedrske elektrarne in, morda še najtežje od vsega, spremenili Pahorjevo retorično podporo za premestitev ujetnikov v resničnost," Freden sklene depešo, kot jo objavlja El Pais.