Pred natanko letom dni je mandat nastopila ministrska ekipa pod vodstvom premierja Boruta Pahorja, s čimer smo dobili deveto vlado od osamosvojitve. V prvem letu delovanja vlade, ki je mandat nastopila v času gospodarske krize, je prišlo do prve rekonstrukcije ministrske ekipe, odmevala pa so tudi nekatera razhajanja med koalicijskimi strankami.

Ob prvi obletnici vlade je potekala konvencija stranke Zares. Slišale so se ostre kritike na račun dela vlade.

Po volitvah je Pahor kot predsednik relativne zmagovalke volitev začel pogovore o sestavi nove vladne koalicije. Tudi na formalni ravni se je nadaljevalo sodelovanje s strankama Zares in LDS, s katerima so se SD pred volitvami povezali v tako imenovani levi trojček. Pogajanja o vsebini koalicijske pogodbe so se nadaljevala med SD, Zares, LDS in DeSUS. Do prvih zapletov je prišlo, ko je predsednik DeSUS Karl Erjavec pogajanja začasno prekinil, saj Pahor ni pristal na njegov pogoj, da bi v prihodnji vladi še naprej vodil obrambno ministrstvo. Sodelovanje DeSUS v vladni koaliciji je sicer še nekaj časa ostalo vprašljivo, predvsem zaradi kadrovskih rešitev.

Mineva leto dni od nastopa Pahorjeve vlade. (Foto: Reuters)

Medtem je predsednik republike Danilo Türk 3. novembra lani Pahorja tudi uradno predlagal za mandatarja za sestavo nove vlade. Državni zbor ga je izvolil 7. novembra. Listo kandidatov je Pahor predsedniku državnega zbora predal 13. novembra lani, isti dan pa so predsedniki vseh štirih koalicijskih strank podpisali sporazum o sodelovanju v vladi. Državni zbor je ministrsko listo podprl 21. novembra 2008, s čimer je Slovenija dobila deveto vlado od osamosvojitve države.

Ker je vlada mandat nastopila v času, ko je svet zajela gospodarska in finančna kriza, se je po imenovanju odpovedala 'stotim dnem miru', v katerih običajno opozicija vladi omogoči vzpostavitev oblasti in prevzem odgovornosti.

'Leto neizpolnjenih obljub in zamujenih priložnosti'

Zvone Černač (Foto: SDS)

''Slovenija je v letu dni iz družbe najboljših pristala v družbi najslabših,'' pa ob prvi obletnici nastopa Pahorjeve vlade ugotavlja podpredsednik SDS Zvone Černač. ''Bili smo med najhitreje rastočimi, sedaj smo med tistimi, ki najbolj zaostajajo. Samo še pribaltske države so za nami. Če smo v preteklem mandatu rasli najmanj dvakrat hitreje kot znaša povprečje Evropske unije, padamo v zadnjem letu več kot še enkrat hitreje od povprečja EU. Če se je v prejšnjem mandatu javni dolg ves čas zniževal in se je lani znižal na 21,5 % BDP, se je letos povečal na 32,6 % BDP. Po napovedih Pahorjeve vlade pa bo javni dolg v prihodnjih dveh letih narasel na skoraj 50 % BDP,'' je Černač zapisal v izjavi za javnost.

''Če smo v preteklem mandatu krepili ugled v mednarodni javnosti in vrhunec dosegli s predsedovanjem EU, smo v zadnjem letu dni ta mednarodni kapital izgubili v celoti, največji fiasko pa vlada doživlja pri urejanju odnosov s Hrvaško,'' še opozarja Černač.

Po njegovem mnenju v očeh povprečnega državljana Pahorjeva vlada ni uresničila pričakovanj. Praktično ni najti nekega uspeha, s katerim bi se vlada lahko pohvalila, meni podpredsednik največje opozicijske stranke.

''Trenja v vladajoči koaliciji in med ministri naraščajo, interesi in apetiti tudi. Zdi se, da je bila delitev volilnega plena temeljni cilj, ki ga je vlada zasledovala v zadnjem letu dni. Zato so zadnje leto zaznamovale številne politične menjave in delitev interesnih sfer ter vpliva. Na visoka mesta v javno upravo, gospodarske družbe, na nadzorniške in druge funkcije doma in v tujini prihajajo kandidati in funkcionarji političnih strank koalicije. V tujino odhajata Anton Rop in Milan Cvikl, kar kaže, da visoki oficirji vlade komaj čakajo, da zapustijo potapljajočo ladjo,'' je zapisal.

Makarovič: Vlada pri spopadanju s krizo neuspešna

Miro Kline (Foto: POP TV)

Pahor in njegova vlada "kot celota delujeta brez vizije, idej in poguma za odločno protikrizno ukrepanje", je v oceni prvega leta mandata vlade dejal Miro Kline. Da je bila vlada pri spopadanju s krizo neuspešna, ocenjuje tudi Matej Makarovič. Kljub temu pa oba analitika pričakujeta, da bo vlada mandat pripeljala do konca.

Po navedbah profesorja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Klineta je Pahor pred izvolitvijo s svojo podobo "nevoditelja, ne posebno delovnega in ne v prihodnost zazrtega človeka" dolga leta vzbujal nizka pričakovanja ljudi, "zdajšnja vlada pa je le zrcalo takšne podobe".

Opozarja, da je Pahor vlado "nevede in nehote sestavljal po ključu, ki je bližje prijateljskim povezavam kot kriteriju kompetentnosti". Takšna vlada pa je lahko po njegovem "uspešna zgolj v sončnih obdobjih", nikakor pa ne v "krizi, ki se je z globalnega nivoja sedaj priplazila tudi v Slovenijo".

Matej Makarovič (Foto: Dare Čekeliš)

Vladna koalicija je po prepričanju analitika krhka, nestabilna in polna antagonizmov, kljub temu pa je prepričan, da ji bo uspelo zdržati ves mandat. "Zaradi silne želje po vladanju je doslej koalicija vedno znova našla in bo zelo verjetno tudi v prihodnje našla dovolj politične volje, da bo prikrmarila do konca svojega mandata. Do takrat bo država Slovenija povečevala razvojni zaostanek za razvitimi državami EU," ugotavlja.

Predavatelj na novogoriški Fakulteti za uporabne družbene študije Makarovič priznava, da sam glede vlade ni imel posebno velikih pričakovanj, za tista, ki jih je imel, pa, kot pravi, ne more reči, da so bila izpolnjena. Od vlade je pričakoval "vsaj malo več kompetentnosti za vladanje". Ob tem dodaja, da je bilo zaradi dolgotrajnih izkušenj na oblasti razumljivo pričakovati, "da imajo tako imenovane leve vlade kaj več izkušenega kadra, ampak pri tej vladi tega očitno ni videti".

Razočaranje je po njegovem toliko večje med tistimi, ki so do te vlade na začetku imeli večja pričakovanja kot on sam. Ti so zdaj razočarani, razočaranje pa se odraža tudi v javnomnenjski podpori tej vladi, "ki je le leto po začetku njenega vladanja neobičajno nizka", pravi.