Pahorja razkritje gradbenega kartela ne preseneča

V okviru redne aprilske seje je premier Borut Pahor odgovarjal na poslanska vprašanja. Andrej Vizjak (SDS) ga je vprašal, kakšne ukrepe vlada načrtuje, da se kartel gradbenih podjetij ne bo ohranjal in da ne bo prišlo do novih nezakonitih dogovorov. Premier je povedal, da je ga razkritje ni presenetilo, ob tem pa je napovedal pregled zakonodaje, izboljšanje nadzora z uvedbo centralnega regulatorja in nov sistemski zakon o javnem naročanju. "Domneval sem, da v Sloveniji težko kilometer avtoceste stane več kot v vseh drugih državah, da nekaj ni šlo v redu," je pojasnil v odgovoru.

Vizjak je tudi vprašal, zakaj se ni nadaljevala preiskava proti odgovornim v "avtocestnem lobiju" in zakaj se je ustavil pregon treh največjih slovenskih gradbenih podjetij, potem ko so bili osumljeni nepravilnosti pri razpisu gradnje letališkega stolpa. Vizjak ocenjuje, da dogovor iz leta 1998 ni bil mogoč brez "žegna" takratne vladajoče koalicije.

"Preiskave ni usmerjal nihče iz vlade"

Pahor mu je odgovoril, da nihče v vladi nima interesa, da bi ščitil interese ljudi, ki naj bi zaradi odločitev oblasti zaslužili več na račun dragih avtocest. Zagotavlja, da nihče iz vlade ni dal ne sodnim oblastem ne policiji ali tožilstvu nobenega navodila, kako naj usmerjajo preiskavo.

Je pa prepričan, da zakonodaja ni popolna, da pa je dovolj dobra, da je lahko varuh konkurence stopil na prste tistim, ki so se o poslih dogovarjali.

Zakonodajo bodo primerjali z evropsko

Do razkritja v časniku Finance, da so se gradbeniki o avtocestnih poslih dogovarjali že od leta 1998, je prišlo v času, ko je Urad za varstvo konkurence zaključil del preiskave zaradi domnevnega kartelnega dogovarjanja gradbincev. Urad preiskuje domnevno sporne skupne ponudbe gradbincev za javne razpise Darsa med letoma 2005 in 2009, zanimali pa naj bi ga tudi drugi objekti, med drugim gradnja predorov Markovec in Šentvid.

Vlada bo, dodaja Pahor, pregledala, ali je področna zakonodaja primerljiva z zakonodajo v drugih članicah EU, izboljšala nadzorne institucije, saj načrtuje uvedbo enotnega regulatorja trga, in pripravila nov sistemski zakon o javnem naročanju, ki naj bi zagotovil, da bi bili ti postopki bolj pregledni in gospodarni ter da bi bil nadzor bolj učinkovit.