'Pa naj si poišče drugo službo!'

"Interes vlade je – ne glede na to, kar se je zgodilo – da okrepi dialog," je dejal in predlagal, da bi se dogovorili za delovno obliko srečanj, na katerih bi reševali probleme. Pahor je predstavnikom študentov obljubil, da bo vlada, "kolikor je v naši moči", skušala najti kompromisne rešitve. Če ne bomo za vašo generacijo našli rešitve, je to velik poraz politike, ki želi gospodarsko in socialno okrevanje. Iz nasprotnika želimo narediti zaveznika," je dejal.

Nesprejemljivo je, pravi, da morajo študentje delati, da lahko študirajo, kar je pokazala razprava o malem delu. "Sem za to, da delajo ob študiju, ampak ne zaradi tega, ker je to pogoj, da doštudirajo," poudarja in dodaja, da smo, če je "socialni kriterij izločitveni kriterij, izolirali pomembno število talentov in da Slovenija izgublja ključno surovino – človeški kapital".

Gre namreč za generacijo, ki bo nosilna generacija pri izhodu Slovenije iz krize. "Mislim, da je treba za prekoračitev krize najti tako generacijsko kot socialno solidarnost in kompromise," je še dejal Pahor.

Premier pa je presenetil z izjavo, da tudi sam težko preživi s svojo plačo in se mora zanašati na prihranke iz preteklosti. "Sem predsednik vlade, imam tri tisoč in dva evra. Jaz od svoje plače ne morem preživeti," jim je dejal. Predvsem naj bi imel težave, ker sam plačuje stroške za reprezentanco.

MSi: Pahor naj se javno opraviči!

V Mladi Sloveniji (MSi) so premierja že pozvali k javnemu opravičilu, saj menijo, da je takšna izjava 'za predsednika vlade nedopustna in ponižujoča'. "Je nizek in aroganten udarec za vse slovenske delavce, brezposelne, upokojence, študente in dijake. Gre za norčevanje predsednika vlade, ki je izgubil kompas in občutek za navadne slovenske delavce. Če on ne more preživeti s 3.000 evri, kako naj potem preživi slovenski delavec s 600 evri neto plače? Pozivamo ga, da se za svoje izjave opraviči vsem, ki so jih zagotovo užalostile," so zapisali.

Dodali so še, da se sprašujejo, zakaj Pahor sploh še opravlja funkcijo premiera, če ni zadovoljen s mesečnim plačilom za opravljeno delo. "Priporočamo mu, da vsaj za tri mesece skuša preživeti s 600 evri, saj bo le tako uvidel, kaj pomeni varčevati. V kolikor zahteva večje plačilo za svoje delo, naj si poišče novo službo."

Vlada želi zagotoviti kakovost in dostopnost študija

Nato sta svoja stališča predstavila minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič ter predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Katja Šoba.

Vlada po ministrovih besedah želi na izobraževalnem področju slediti zlasti dvema ciljema: zagotavljati čim višjo kakovost in dostopnost visokošolskega študija za vse, ki to želijo in zmorejo, ne glede na socialni status. Pri tem je izpostavil odgovornost, saj narašča delež tistih, ki študij zaključijo po prvem letniku.

Na mnogih področjih je visokošolski prostor dober, a se sooča z negativnimi trendi, opozarja Golobič. Pri tem je kritičen tudi do odprtosti v mednarodni prostor oz. nizke mobilnosti študentov. Povečati moramo "privlačnost študijskega prostora za mlade in ambiciozne ljudi iz drugih okolij". Izpostavlja še potrebo evropske družbe po visoko izobraženih ljudeh, pri čemer Slovenija po njegovih besedah še vedno zaostaja.

'Za slabo pripravljene zakone odgovorni politiki'

Šoba pa je med drugim izpostavila odgovornost politikov za slabo pripravljene zakone, pri čemer navaja zakon o malem delu. Ta je po njenih besedah pripravljen brez analiz in na nerealnih temeljih.

Šoba sprašuje, kdo bo nosil odgovornost, ko študentje ne bodo več dobili dela in jih vsaj ena tretjina ne bo mogla študirati, "Kdo bo kriv za vse slabšo konkurenčnost, ko mladi ne bomo mogli priti do izobrazbe, ker nam bo to onemogočeno zaradi prevelikih stroškov?" Študenti so namreč tudi otroci 100.000 brezposelnih, "ki svojim otrokom ne morejo kriti stroškov študija in tudi mizerna štipendija ne".

Opozorila je tudi na potrebo po socialnem dialogu, saj bo vlada zakon o malem delu obravnavala že v sredo. Torej "še preden se je socialni dialog prav začel", pravi predsednica ŠOS.

ŠOS za podpis sporazuma

Pahorju in resornima ministroma je ŠOS predlagal tudi podpis sporazuma o študentskih pravicah v Sloveniji, s katerim naj bi uredili odnos med vlado in študenti. Sporazum predvideva, da bi se vlada in ŠOS zavezala k uresničevanju določil, ki zajemajo področje visokega šolstva, področje štipendij, socialne politike in študentskega dela. Vlada bo predlog, "nekakšen socialni sporazum med vlado in študenti", kot ga je opisal Pahor, preučila do konca meseca.

"Konferenca je sicer bila zelo koristna in bi jo lahko razumeli kot začetek socialnega dialoga, a je predsednik vlade kar hitro pokazal svoj pravi obraz in že takoj ob koncu prekršil obljubo, saj bo posredoval Zakon o malem delu že na naslednjo sejo vlade. Ravno zato mislimo, da so tudi obljube o štipendijah in študentskih posteljah prazne. Pričakujemo, da bo vlada prišla od besed k dejanjem in realizirala obljube še pred sprejemom Zakona o malem delu," je ob zaključku povedala Šoba.

'Vlada naj najprej uredi socialni položaj študenta'

Predstavnik Študentske organizacije Marko Funkl je za oddajo 24UR OB ENIH povedal, da si želijo predvsem, da bi vlada držala svojo besedo. Pojasnil je, da želijo, da bi vlada izpolnila obljube, ki jih je dala danes. "Študentski domovi, štipendije, visoko šolstvo dostopno za vse po vsaj prvi in drugi bolonjski stopnji. Verjamemo, da se bodo tega držali in da bodo v doglednem času to tudi uredili, seveda, preden začnemo z malim delom".

Na vprašanje, kako se bodo na morebitno sprejetje zakona o malem delu odzvali študenti, pa je odgovoril, da si zakona v obliki, kakršna je predlagana sedaj, ne želijo, ker je slab. Izrazil je prepričanje, da zato tak zakon ne bo šel v nadaljnjo proceduro in da bodo pred tem urejena tista področja, ki zadevajo socialni položaj študentov. "Ker vlada v preteklosti ni znala držati besede, upamo, da bo tokrat držala besedo in uredila status študenta, preden nam vzame študentsko delo," je zaključil Funkl.