'Slovenija dežela malih podjetij in obrti'

Predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefan Pavlinjek je postregel s podatkom, da je v Sloveniji 107.426 mikro podjetij z manj kot dva milijona evrov prihodkov od prodaje na letni ravni, medtem ko delež malih, srednjih in velikih podjetij znaša komaj 3,8 odstotka. Pavlinjek je na podlagi tega prepričan, da mora vlada sprejeti dejstvo, da je Slovenija dežela malih podjetij in obrti.

Po njegovem mnenju je vlada sicer naredila velik korak na področju davčnih olajšav za vlaganja v osnovna sredstva, dodatna sredstva in garancije za posojila ter nepovratna sredstva. Država je obrtnikom obljubila tudi krajše plačilne roke, vendar se to v praksi za zdaj ni udejanjilo.

OZS je od vlade zahtevala tudi, da se vračilo preplačanega davka na dodano vrednost skrajša na 10 dni, zbornica pa je pristala na kompromisnih 21 dni, pod pogojem, da se zakon začne izvajati takoj in ne šele leta 2010. Pavlinjek meni, da gre za denar, ki pripada slovenskim podjetjem in bi takojšnje vračilo preplačanega davka bistveno izboljšalo likvidnost gospodarstva. Pozdravil je vladno odločitev za vračilo trošarin avtoprevoznikom v višini 130 evrov na 1000 litrov plinskega olja za tovorna vozila s največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone.

'Potrebujemo različne davčne stopnje'

"Od vlade pa zahtevamo hitro ukrepanje pri uvedbi davčne olajšave za zaposlitev brezposelnih, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje. Zavzemamo se tudi za olajšave za podjetnike začetnike, ustanovi naj se tudi sklad za izplačevanje odpravnin delavcem iz mikro podjetij. Čim prej je treba vpeljati različne davčne stopnje ali razširiti nižjo 8,5-odstotno davčno stopnjo tudi na delovno intenzivne storitve ter zvišati amortizacijske stopnje, ki bi obrtnikom in malim podjetnikom omogočile večji naložbeni potencial," pravi Pavlinjek.

Opozoril je, da pri zagotavljanju subvencije delodajalcu za zaposlene, ki so napoteni na "čakanje na delo" ne smejo biti izvzeta mala podjetja, kar sta že uveljavili Italija in Avstrija. Treba bi bilo uvesti tudi institut "čakanja na delo" z nižjim nadomestilom plače, ko delavec začasno ne more delati ali delodajalec noče odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ker upa, da se bodo razmere v gospodarstvu v kratkem izboljšale.

Pavlinjek se tudi zavzema za nadzor nad prejemniki socialne pomoči, saj je v Sloveniji 80.000 brezposelnih, nihče med njimi pa ni pripravljen delati v obrtništvu.

Pšeničny: Slovenija še ni implementirala načel za mala podjetja

Generalni sekretar OZS Viljem Pšeničny pa je predstavil načela akta za mala podjetja, ki jih je podprl tudi Evropski parlament, Slovenija pa po njegovih besedah doslej na tem področju ni ničesar storila. Ta dokument namreč vsebuje 10 temeljnih načel za evropsko aktivnost na področju spodbujanja podjetništva, vendar nima zavezujoče oz. zakonske teže.

Med ta načela je Pšeničny opredelil ustanovitev instituta varuha pravic obrti in malega podjetništva, olajšan dostop do finančnih virov in javnih naročil, ugodnejši davčni sistem in odprava finančne nediscipline, posodabljanje trga dela, odziv javne uprave na potrebe malih in srednjih podjetij, prenova sistema mojstrskih izpitov in njihova razvrstitev v šesto stopnjo nacionalnih kvalifikacij ter povečanje deleža sredstev za raziskave in razvoj oz. vzpostavitev sistema inovacijskega vavčerja.

Pahor soočen s poslanskimi vprašanji

O gospodarski krizi in ukrepih pa so razpravljali tudi v državnem zboru, kjer so poslanci predsednika vlade Boruta Pahorja soočili s svojimi vprašanji. Andrej Vizjak iz SDS je Pahorja tako vprašal, kakšne ukrepe pripravlja vlada glede stečajev in odpuščanj delavcev. Pahor je tudi tokrat omenil tretji protikrizni paket v nastajanju, vendar pa pri tem ni predstavil konkretnih ukrepov.

Poslancu SNS Srečku Prijatelju pa je moral odgovarjati na očitke, da ne zna narediti reda, pri čemer je omenil izplačila visokih nagrad in dodatkov direktorjev. Pahor mu je zagotovil, da bo vlada vsaj del milijona, ki si ga je ob odhodu z vrha NLB izplačal Marjan Kramar, dobila nazaj.

Kaj namerava vlada narediti glede Mure in brezposelnih v Pomurju, pa je zanimalo poslanca SLS Radovana Žerjava.

"Vlada se svojih odgovornosti zaveda,“ je odgovor začel Pahor in obljubil, da bo to tekstilno podjetje obiskal v začetku maja, ko se namerava z upravo pogovoriti o možnih scenarijih. "Vlada je v letih 2003 in 2004 nudila kratkoročna posojila in najvišjo možno pomoč v višini 10 milijonov evrov,“ je poudaril Pahor in pojasnil, da jo bo možno ponovno dodeliti šele deset let po tem, pri čemer bo potrebno tudi soglasje evropske komisije. Mura pa po njegovih besedah medtem lahko črpa iz evropskih skladov in vseh ostalih skladov pomoči.

Pahor je ob vprašanju poslanca LDS Boruta Sajovica o ukrepih glede vse višje stopnje kriminalitete zagotovil tudi, da bo s 1. januarjem 2010 začel delovati nacionalni preiskovalni urad.