Pahor: Neprimeren mesec za volitve je avgust, julij pa je bolj mogoč

Predsednik republike Borut Pahor je na posvetu o odprtih vprašanjih glede nadaljnjih postopkov po odstopu predsednice vlade Alenke Bratušek gostil enajst pravnih strokovnjakov. Od njih si je želel slišati mnenja o tem, kdaj je mogoče razpisati predčasne volitve in ali bi bile te dopustne v času poletnih počitnic.

Po posvetu je Pahor sporočil, da je na srečanju prevladalo enotno mnenje, da je edini ustavnopravno neprimeren mesec za izvedbo volilnih opravil in volitev avgust, zato bi se mu bilo, če bi to bilo le mogoče, koristno izogniti. "Moč je sklepati, da volitve v juniju niso mogoče, pač pa upoštevajoč roke bolj mogoče v juliju," je dodal. Do dokončne odločitve o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev je še nekaj objektivih neznank, zato datuma natančneje ni mogoče napovedovati.

Povedal je še, da z razpisom ne bo hitel in tudi ne bo zavlačeval in poudaril, da bo volitve razpisal v skladu s pravnim in ustavnim redom. "Ponavljam mojo željo, da je ta postopek ljudem čim bolj razumljen, da zbuja njihovo zaupanje in da bom skupaj z državnim zborom opravičil pričakovanja državljank in državljanov, da bo nastala situacija po odstopu vlade čim manj prizadela interese države in njenih ljudi."

Sestanek z vodji poslanskih skupin bo naslednji teden

Pravniki so se glede predlaganja kandidata za mandatarja strinjali, da je predsednikova dolžnost prizadevati si poiskati ustreznega kandidata, je dejal Pahor. Če pa bi svojo odločitev, da v roku 30 dni za ta položaj ne predlaga nikogar, prepričljivo utemeljil, ta rok lahko tudi skrajša.

V pogovorih z vodji poslanskih skupin, ki jih bo verjetno imel v začetku prihodnjega tedna, kandidata za predsednika vlade ne bo predlagal. V kolikor bi ena ali več poslanskih skupin tak predlog podala in bi obstajala utemeljena ocena, da ima potrebno podporo za izvolitev, ga je po mnenju pravnih pravnih strokovnjakov dolžan predlagati v izvolitev DZ. Če pa kandidata za mandatarja ne predlaga in skrajša rok, ki mu ga omogoča ustava, s tem ne bo posegel v pravico poslanskih skupin in skupine desetih poslancev, da predlagajo svojega kandidata, če se bodo tako odločili, je razložil Pahor. To namreč lahko storijo v 14 dneh.

"S predsednikom državnega zbora in vodji poslanskih skupin bom postopek vodil tako, da bomo mojo končno odločitev vsi ali vsaj v zelo veliki večini sprejeli kot ustavno pravno korektno in brez nehvaležnih političnih prerekanj o tem. Zato smo vsi deležniki dolžni ravnati odgovorno in s potrebnim medsebojnim zaupanjem," je še dejal Pahor.

'Ustava in roki so nad stvarmi, kot so počitnice, vreme in dopusti'

Po mnenju pravnika Rajka Pirnata se mora hitenje v smer predčasnih volitev končati, ker so pred drugo polovico julija zelo težko izvedljive. "Odgovornost vseh je, da najhitreje rešijo krizo z iskanjem nove vlade," je opozoril. Po njegovem mnenju ni dolžnost poslancev podpisovanje izjav, da vlade ne bodo oblikovali, pač pa da iščejo možnosti, da oblikujejo na primer tehnično vlado. To, da se zdaj podpisuje izjave, da ne bodo iskali novega mandatarja, je po njegovih besedah neumno. "Kriza bo še malo bolj rešena po enem letu, če smo na pravi poti," je ocenil. Če pa oblikovanje nove vlade ne uspe, morajo ravnati tako, da bodo državljani lahko najbolje uveljavili volilno pravico. To pa pomeni morda tudi uporaba daljših rokov, da bi bilo glasovanje v septembru.

Pravnik Erik Kerševan obžaluje, da posvetovanja z več pravniki ni bilo že pred odstopom Bratuškove. Danes so imeli po njegovih besedah skupen občutek, da rešujejo vprašanje, ko se je težava že pojavila. Poudaril je namreč, da je imela premierka na voljo več možnosti, namesto odstopa bi denimo lahko vložila zaupnico. Izpostavil je zavezo predsednika republike, da bo ravnal ustavnoskladno in si prizadeval, da bi izpolnil vse ustavne obveznosti v tem položaju. Na vprašanje podaljševanja rokov, tako, da bi do volitev prišlo jeseni, pa Kerševan ni odgovoril konkretno. Po njegovih besedah je toliko neznank glede dogajanja v DZ, ki lahko vpliva na roke, da to ni odvisno le od zaključkov razlage ustave. Po njegovem mnenju je bila današnja razprava jasna in umirjena, usmerjena v pravočasnost volitev, ki torej ne bi bile ne prehitro in ne prepozno.

Pravnik Igor Kaučič je poudaril, da se sam ves čas zavzema za to, da bi bile volitve v primeru, da ne bo predlaganega kandidata za predsednika vlade, v juliju. Kot je dejal, so mu tudi drugi pravniki v tem pritrdili. Če bi predsednik republike, potem ko opravi posvetovanja s poslanskimi skupinami, ustrezno skrajšal 30-dnevni rok, bi bilo mogoče, da bi bile volitve v drugi polovici julija, kar je po njegovem mnenju bolje od drugih rešitev. Tako bi bila volilna kampanja zunaj, dan volitev pa v prvih dneh parlamentarnih počitnic, kar bi ustrezalo dosedanjim stališčem ustavnega sodišča.

Da so dosegli soglasje o tem, da volitev ne bi bilo dobro izpeljati avgusta, se je strinjal tudi pravnik Saša Zagorc. Tudi predsednik republike si je po njegovih besedah zelo prizadeval, da v avgustu ne bi bilo dneva glasovanja in da bi se tudi volilna kampanja v čim manjši meri odvijala v avgustu. Zagorc je komentiral tudi morebitno skrajševanje rokov pred volitvami. Pojasnil je, da bi se lahko v primeru, da bi se Pahor na posvetovanjih prepričal, da vodje poslanskih skupin nimajo resnega kandidata za premiera, 30-dnevni rok tudi skrajšal. Drugi štirinajstdnevni rok pa se mora izteči, saj gre v tem primeru za pravico vsakega poslanca do predlaganja mandatarja, je poudaril.

Po besedah Jurija Toplaka pa je čas razpisa predčasnih volitev odvisen predvsem od tega, kaj se bo dogajalo v DZ oz. če se bo tam našel kakšen kandidat za mandatarja. Roki v ustavi so jasni; do volitev pride po 40 do 60 dneh po razpustitvi parlamenta. "Ustava in roki, ki so v ustavi, so nad stvarmi, kot so vreme, poletne počitnice, dopusti," je pojasnil.

Andražu Teršku pa je bilo všeč, da so se strinjali o primernosti njegovih predlogov, torej o tem, da lahko pride do razpustitve parlamenta in razpisa volitev v 19 ali 20 dneh od dneva, ko odstop predsednika vlade dobi pravni učinek. Glede 30-dnevega roka za predsednikovo predlaganje mandatarja so po njegovih besedah soglašali, da je to zgornji rok, ne pa absolutni rok. Po njegovem so torej stvari toliko jasne, da niso problematične.

Pahor se je za organizacijo posveta s pravniki v predsedniški palači odločil v dogovoru s predsednikom Državnega zbora Jankom Vebrom. Njegov kolegij je danes sklenil, da se bo DZ z odstopom Bratuškove seznanil v četrtek na izredni seji ob 14. uri. S tem bo vladi – torej tudi vsem ministrom – prenehal mandat. To pomeni, da vlada ne bo imela več polnih pooblastil, ampak bo do imenovanja nove vlade opravljala le še tekoče posle. Na isti seji se bodo poslanci seznanili tudi z odstopom podpredsednice DZ Romane Tomc (SDS).