VIDEO: Pahor: Vojska je življenjskega pomena za obrambo naše neodvisnosti

Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je na izredni seji DZ predstavil svoje mnenje o razmerah v Slovenski vojski, k čemur ga je v ponedeljek pozval DZ.

Poudaril je nujnost posodobitve celotnega varnostnega sistema in predlagal sprejem zakona o sistemskem dolgoročnem financiranju. Meni, da je vojska življenjskega pomena za obrambo naše neodvisnosti in da dejstvo, da Slovenija velja za varno državo, ustvarja škodljiv vtis, da v varnost ni treba vlagati.

"Varnost je postala manj zanesljiva, zato je treba v varnost več vlagati," je dejal in poudaril nujnost posodobitve celotnega sistema nacionalne varnosti. Slovenija namreč ni neposredno vojaško ogrožena in upravičeno velja za varno državo, toda mednarodno okolje je postalo bistveno bolj nepredvidljivo in manj stabilno.

Pahor predlaga vladi in DZ sprejetje zakona o sistemskem dolgoročnem financiranju nacionalne varnosti. Razume, da tako zahtevnega zakona ni mogoče pripraviti in sprejeti v tem sklicu DZ, bi pa v tem času lahko morda vendarle sprejeli zakon o obrambi in zakon o službi v Slovenski vojski, ki sta v parlamentarnem postopku.

Po njegovih besedah potrebujemo politično soglasje o varnostnih tveganjih, posodobitvi in finančnih vlaganjih v nacionalno varnost. Zagotavljanje nacionalne varnosti v zdajšnjih razmerah po Pahorjevem prepričanju ni več zadeva posameznih ministrstev ali služb, ampak zahteva skupen ter celovit pristop. "Zaradi spremenjenih dejavnikov tveganja, demografskih sprememb, sprememb na trgu dela in finančnih omejitev je treba preseči tekmovanje posameznih vladnih resorjev glede kadrov in financ ter zagotoviti usklajeno skupno določanje prednostnih nalog in s tem vzdržno finančno podporo," je poudaril.

Izvzetje vojske iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja in dvig plač

Slovenija za vse institucije nacionalne varnostni skupaj namenja 1,8 odstotka BDP, po Pahorjevem mnenju pa bi lahko v naslednjih desetih letih brez hujšega odrekanja za druge potrebe razvoja države za varnost namenili okrog 2,5 odstotka BDP.

Glede mnenja o stanju pripravljenosti Slovenske vojske, ki ga je DZ zahteval, je Pahor dejal, da bo letno poročilo Generalštaba Slovenske vojske in obrambne ministrice Andreje Katič o tem prejel konec meseca in da ne pričakuje bistvenih razlik od lanskega poročila.

Od oblikovanja Slovenske vojske se po Pahorjevih navedbah ves čas na različne načine, posredno ali neposredno, ponavlja vprašanje, ali vojsko zares potrebujemo, sčasoma pa je "prevladalo nekakšno razdvojeno razpoloženje, da vojsko sicer potrebujemo, vendar ni življenjskega pomena". "To nas je privedlo v razmere, ko imamo poklicno vojsko, vendar je nepripravljena za delovanje v vojnih razmerah," je dejal.

Koristila bi ocena ogroženosti

Omenil je, da so sredstva za obrambo v času krize znižale tri vlade zapored, tudi njegova. Toda v tem času je prišlo do novih varnostnih tveganj - med njimi je Pahor omenil denimo hibriden tip vojne in kibernetski napad - zato potrebujemo pametno posodobitev celotnega sistema nacionalne varnosti, je prepričan. Po njegovem mnenju bi bilo koristno tudi, če bi DZ sprejel oceno ogroženosti, kot so to storili v nekaterih Sloveniji primerljivih državah.

Po Pahorjevem mnenju smo se po osamosvojitvi in vstopu v zvezo Nato spet znašli v prelomnem času, ko so potrebne dolgoročne in velikopotezne odločitve.

Zaključil je z ugotovitvijo, da smo se glede na izkušnje znali Slovenci o pomembnih vprašanjih, tudi o varnosti, med seboj krepko skregati, vendar smo se uspeli še pravočasno pravilno odločiti, kako naprej. "V prepričanju, da se bomo tudi tokrat in pogovarjali in mestoma prepirali o tem zelo pomembnem vprašanju, kako zagotoviti, da bo Slovenija še naprej tako kot zdaj varna država, se priporočam za sodelovanje," je sklenil nagovor v DZ.

Seja se nadaljuje z dopolnilnimi obrazložitvami predlagateljev seje iz SDS in NSi, v nadaljevanju bo na vrsti tudi razprava poslancev, za katero je predvidenih približno sedem ur.

Za normalno delovanje Slovenske vojske trenutno manjka 1238 ljudi

Novi načelnik generalštaba Slovenske vojske Alan Geder je na novinarski konferenci predstavil svojo vizijo razvoja vojske, hkrati pa opozoril na slabo kadrovsko sliko in premajhne vire v Slovenski vojski.

"Enkrat za vselej bi rad razčistil številke, ki se pojavljajo v zvezi s slovensko vojsko," je izpostavil novi načelnik generalštaba.

Med drugim je spregovoril o kadrih in spomnil na resolucijo o dolgoročnem načrtu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, ki predvideva do 8000 profesionalnih vojakov in 2000 pripadnikov rezervne sestave. Poudaril je, da je bil ta dokument izdelan na podlagi analize nalog. Vsi naslednji dokumenti, predvsem pa kadrovski načrt vlade, pa glede kadrov navajajo druge, nižje številke, ki so tudi posledica varčevalnih ukrepov.

"Nikoli nismo dosegali teh številk," je dejal Geder in opozoril, da hkrati naloge, ki jih mora vojska opravljati, niso bile nikoli prilagojene nižjim kadrovskim številkam.

"Za normalno delovanje Slovenske vojske nam trenutno manjka 1238 ljudi," je opozoril in dodal, da letno iz vojske beležijo 379 več odhodov kot prihodov.

Po njegovih podatkih je izhodiščna plača vojaka trenutno 1087 evrov bruto. "Ne želim, da te številke zamenjujete s številkami, ki jih je navedla ministrica. Govorila je namreč o povprečnih plačah. Povprečna plača v slovenski vojski je 1621,43 evra," je razložil. Plača vojaka leta 2008 je znašala več kot 90 odstotkov povprečene bruto plače, danes ima vojak po njegovih besedah 55 odstotkov povprečne slovenske bruto plače.

Tudi zato in zaradi kadrovskega primanjkljaja se po njegovih besedah "pojavljajo težave, tudi zadnja s Crevalom". Gre namreč za ocenjevanje bataljonske bojne skupine, oblikovane v 72. brigadi Slovenske vojske, ki je na nedavnem ocenjevanju po merilih Nata Creval dobila oceno nepripravljena na bojevanje in je bila nenazadnje tudi povod za menjavo na vrhu generalštaba.

Geder, ki je na tem mestu zamenjal Andreja Ostermana, je namreč že zamenjal poveljnika neuspešnega polka in njegovega namestnika, poveljniku sil Milku Petku pa ukazal "natančne analize novega načrta oblikovanja sil za izvajanje nalog doma in v mednarodnem okolju letos na način, da jo uspešno konča do konca poletja". Geder je napovedal, da bo ocenjevanje po Crevalu ponovljeno, uspeh na ocenjevanju pa bo zagotovil izvajanje mednarodnih operacij.

"Kontingenti bodo zamenjani v skladu s časovnicami. Izjema je KFOR, kjer se motorizirani četi podaljša delovanje za dva meseca," je napovedal. Pri slednji gre za misijo na Kosovu, vojaki iz neuspešne bataljonske bojne skupine pa so bili predvideni tudi za rotacije na misiji v Libanonu. Že takoj po neuspehu so v vojski priznali, da se lahko zgodi, da bi zato morali aktualni kontingenti podaljšati misije.

Vpoklic pogodbene rezervne sestave

Bataljonska bojna skupina se bo torej v naslednjih mesecih popolnoma posvetila samo dodatnemu usposabljanju in po Gederjevih besedah ne bo opravljala nobenih drugih nalog. Ker bo kadrov za druge naloge v domovini zmanjkalo, pa je naložil poveljniku sil vpoklic pogodbene rezervne sestave. Sam se nadeja vsaj polovičnega odziva, nabor nalog, ki jih bodo rezervisti opravljali, pa prepušča poveljniku sil.

"Ves čas iščemo tudi notranje rezerve. Zadnja, ki smo jo našli, je vpoklic pripadnikov PPRS. Krvno sliko nam trenutno kvari odliv vojakov," meni Geder, ki pri reševanju razmer pričakuje tudi pomoč predsednika Boruta Pahorja. Upam, da bo poslancem položil na srce, da je situacija zelo resna, je še dodal.

Slovenija ima trenutno na vojaških misijah 347 ljudi. "Fokus je še vedno na Zahodnem Balkanu, kjer imamo angažiranih 241 ljudi. Ustvarja se tudi nov fokus - to je na vzhodnem krilu Nata – v Latviji – kjer imamo angažiranih 50  pripadnikov vojske," pravi Geder. Stroški misij po njegovih podatkih v povprečju letno znašajo okoli 15 milijonov evrov.

"Svojo strateško vizijo, kako vidim delo v Slovenski vojski, sem razdelil na dva dela: na kratkoročne ukrepe, ki so izvedljivi takoj in kaj je tisto, kar je potrebno narediti dolgoročno - torej večje sistemske spremembe," svojo vizijo opisuje Geder. "Kadrovska slika bo v vojski v dveh letih namreč tako slaba, da vojska ne bo mogla opravljati svojih osnovnih nalog," je izpostavil.

"SV naj izstopi iz enotnega plačnega sistema," je eden od prvih ukrepov, za katere si bo prizadeval Geder in dodal, da imajo "v zadnjem času težave z motiviranjem pripadnikov vojske".

Geder je v okviru svoje vizije navedel še dolgoročno in stabilno zagotavljanje virov za vojsko, nadaljevanje in dokončanje procesa profesionalizacije vojske in izboljšanje voditeljstva v vojski s poudarkom na kohezivnosti, etičnosti in odgovornosti ter dvig motivacije v SV.

Ko gre za naloge vojske pa je bil jasen: "Primarna naloga SV je uspešna obramba države pred agresijo in v vseh pogojih, samostojno ali v zavezništvu". In vse druge naloge, ki jih opravlja vojska, ne morejo biti postavljene pred to nalogo, je dejal in med drugim omenil angažiranje vojske pri varovanju meje in skrb za ograjo.

Čuš in sindikat za ureditev razmer v SV še z novelo zakona o službi v SV

Poslanec Andrej Čuš pa je medtem na poziv Sindikata vojakov Slovenije vložil predlog novele zakona o službi v Slovenski vojski (SV), ki bi izbojšal stanje na kadrovskem področju v SV, za obravnavo po skrajšanem postopku. Predlog uvaja rešitve, ki bodo po Čuševem mnenju zajezile odliv kadra iz SV in povečale zanimanje mladih za zaposlovanje.

Čuš je ob vložitvi predloga izpostavil, da je treba urediti status pripadnikov SV in ustvariti boljše delovne pogoje za zaposlitev v vojski, če želimo zagotoviti nadaljnje delovanje in razvoj obrambnega sistema. Urejanja področja se je Čuš lotil že s sredi februarja vloženim predlogom novele zakona o obrambi.

Predlog zakona posega na tri področja, in sicer vrednotenje posebnosti opravljanja vojaške službe, bonitete za pripadnike in odprave nepravilnosti, ki so posledica preoblikovanj plačnega sistema javnih uslužbencev, in pokojninske zakonodaje.

Če omenjena predloga novel, ki ju je pripravil sindikat, vložil pa Čuš, ali pa vsaj vladna predloga zakonov, ki prav tako že čakata v parlamentarni proceduri, ne bodo sprejeti, v sindikatu menijo, da bo v času do 100 dni po oblikovanju nove vlade SV zapustilo za še en bataljon vojakov. Če se to zgodi, bo prišlo do novega velikega problema rotacij vojakov na mirovnih operacijah v tujini, so sporočili iz sindikata.