Kakšna je vaša odgovornost za krizo? Pahor: Velika

Na hrvaški nacionalni televiziji je bil gost oddaje Nedjeljom u 2, ki jo vodi novinar Aleksandar Stanković, nekdanji slovenski premier Borut Pahor. Govorila sta o arbitražnem sporazumu, ki ga je Pahor sklenil s takratno hrvaško premierko Jadranko Kosor, z njenim predhodnikom Ivom Sanaderjem pa pri tem nista uspela.

Stanković je spraševal tudi o problemu hrvaških varčevalcev pri Ljubljanski banki, ki so po razpadu nekdanje Jugoslavije ostali brez svojih prihrankov, hkrati pa naj bi govorila tudi o trenutnem gospodarskem stanju v Sloveniji, ki ni zavidanja vredno ter kako je do tega položaja naša država prišla.

S Pahorjem sta se najprej dotaknila predsedniške kampanje, v kateri Pahor dela na različnih delovnih mestih. Povedal je, da se je tako odločil, ker je nezaupanje v politiko tako veliko, ker se z navadno politično kampanjo ne da navezati stika z ljudmi. Pravi, da je delal na 35 različnih delovnih mestih, pri tem pa opravil 228 delovnih ur. Zelo lepo mu je bilo na kmetijah in tudi v gozdu. Prednost kampanje vidi v tem, da se lahko dotakne ljudi, ki ne bodo prišli na konferenco in ljudi, ki se o politiki ne pogovarjajo.

Politikom se pripisuje prevelika moč, zlasti v času gospodarske rasti so si politiki radi pripisovali zasluge, zato Pahor opozarja, da ljudje pričakujejo, da bodo tudi v času krize prevzeli odgovornost. V tem trenutku pa ljudje po Pahorjevih besedah od politike ne pričakujejo skoraj nič več. Po njegovih izkušnjah iz kampanje ljudje zdaj pričakujejo, da se bo politika poenotila vsaj glede bistvenih vprašanj, sam Pahor pa pravi, da bi si politiki zaupanje pridobili tako, da bi bili enotni vsaj glede vprašanj, ki se tičejo reševanja krize.

Stanković je Pahorju zastavil vprašanja, kako to, da kandidira za predsednika, če je pa nedolgo tega (na lanskih parlamentarnih volitvah) doživel poraz. "Od kod zdaj misel, da boste boljši predsednik, kot ste bili premier," je komentiral hrvaški novinar. Pahor pa je odgovoril: "Ne kljub temu, ampak prav zaradi tega," je odgovoril. Prepričan je, da ima dovolj znanja in izkušenj, predvsem pa, da zna postaviti prave politične prioritete.

Sam se počuti pripravnega za položaj predsednika države, saj da ima dovolj izkušenj in da je prišel njegov čas, saj je politično dozorel. Vse bi podredil enemu samemu cilju, in sicer gradnji tistega, kar je skupnega vsem, ki živijo v Sloveniji. Prednost je po njegovih besedah tudi značaj, saj prednost daje sodelovanju – ne prepirom.

Pojasnil je tudi svoj padec s konja. Pravi, da se mu je ta nezgoda zgodila v zasebnem času, ko se ni ukvarjal s kampanjo, a kljub hudim bolečinam, ki jih še vedno čuti, ostaja predan kampanji.

Reševanje krize v Sloveniji

Na novinarjevo vprašanje o tem, kolikšna je njegova odgovorost kot nekdanjega premierja za krizo v Sloveniji, je Pahor odgovoril: "Velika in jaz sem jo prevzel, moram reči, da mestoma tudi preveč na sebe." Pojasnil je, da je kot predsednik vlade predstavljal nekakšen strelovod, skozi katerega so tekle vse kritike.

Kriza je bila po njegovih besedah za ljudi psihološko, gospodarsko in socialno zelo zahtevna in jih je vodila v stiske. Želel je razbremeniti ljudi, saj si ni želel, da bi se bali povedati, da je on kriv za krizo. V letu 2008 je bilo po njegovih besedah že mogoče zaznati krizo, vendar pa v prvih treh četrtletjih slovenska javnost in politika o tem nista govorili. Tudi takrat ne, ko se je septembra omenjenega leta na Wall Streetu sesula ameriška banka Lehman Brothers. Glede reševanja krize pa je Pahor priznal, da je leta 2009 zanemaril reševanje krize in podcenil problem sanacije bančnega sistema.

Dodal je, da se je kljub krizi ukvarjal tudi z odnosi s Hrvaško. Pri tem je na neki način posvaril, da bi lahko te odnose pustil ob strani, bodisi tako, da bi Slovenija blokirala Hrvaško na poti v EU, ali pa sploh ne storila ničesar.

V tem trenutku je po Pahorjevih besedah najbolje, da bi trenutna slovenska vlada, takšna kot je, ostala do sprejetja vseh potrebnih reform. Tudi sindikati in opozicija bi morali po njegovem mnenju razmišljati o tem, kako doseči kompromise, ki so potrebni, da se reforme izpeljejo.

Skrivnostni pogovori s Kosorjevo

Glede poteka pogovorov s Kosorjevo, katerih rezultat je bil arbitražni sporazum, je povedal, da je bil njun prvi sestanek na dvorcu Trakoščan osebne narave in sta se pred obveščevalnimi službami skušala umakniti, kolikor je bilo to mogoče. Na začetku pogovorov o arbitražnem sporazumu je po Pahorjevih besedah slovenska stran najprej idejo predstavila ameriški diplomaciji, ki je odgovorila, da hrvaška stran molči. Pahor je dejal, da je to takrat predstavljalo dober znak, saj zamisli o takšnem načinu reševanja spora ni zavrnila. Dogovore je spremljala tudi Švedska, ki je takrat predsedovala EU, a kot zatrjuje Pahor, se je izkazalo, da nadzor obeh držav ni bil potreben, saj sta Hrvaška in Slovenija sami rešili problem.

Pojasnil je tudi, da je v ključnih trenutkih sklepanja sporazuma vsak teden bral poročilo obveščevalnih služb o varnosti Slovencev, ki letujejo na Hrvaškem, pri tem pa se, kot dodaja,  ni počutil lagodno.

Glede Sanaderja, ki je dejal, da se s Pahorjem ni mogel dogovoriti glede odprtih vprašanj o meji med državama, je Pahor dejal, da ne želi govoriti o časih, ki niso obrodili nobenih sadov. Otepal se je tudi pritiskov iz tujine, tudi s strani nemške kanclerke Angele Merkel, "ki me ni marala v tistem trenutku, jaz pa ne nje". Zavrnil je tudi predlog takratnega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja.

S Kosorjevo pa sta imela večji čut odgovornosti, tudi potem ko je bil v Sloveniji preprečen poskus atentata na Pahorja. Z njo sta ugotovila, da rešitve ne bosta našla, da pa se lahko odločita za način, ki bo prinesel rešitev.

Potem ko je bil dogovor dosežen, je Pahor, kot pravi sam, naredil zelo veliko, da je Hrvaška v čim krajšem času končala pristopna pogajanja z Evropsko unijo.

Novinar je Pahorja prosil tudi, da pojasni svoj vidik na komentarje o romanci med njim in Jadranko Kosor, ki se pojavljajo v javnosti. Pahor je odgovoril, da je osebno z njo le dober prijatelj in da se je pred oddajo z njo tudi sestal v Zagrebu, sicer pa med njima obstaja le politična romanca.

Reševanje Ljubljanske banke

Glede vprašanja hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke pa Pahor razume tiste, ki so po odcepitvi ostali brez svojih prihrankov. Tudi sam bi pričakoval, da jim bo denar vrnila Ljubljanska banka. Vendar pa pri tem podaja tudi politično razlago, ki pravi, da gre za vprašanje sukcesije. Zato je po njegovih besedah treba upoštevati dogovor med državama iz leta 2001. Poudaril je, da iz tega dogovora Hrvaška spoštuje vse člene, razen člena o Ljubljanski banki. Hkrati bo morala Hrvaška spoštovati tudi pogoje za zaprtje 4. poglavja pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. V tem primeru lahko po Pahorjevem mnenju mirno ratificira pristopno pogodbo Hrvaške in EU.

Z delitvijo javnosti Janša ravna napačno

Pahor je odgovarjal tudi na vprašanje o prepovedi petokrake in drugih partizanskih simbolov na proslavi ob dnevu državnosti. Nekdanji premier je ocenil, da je njegov naslednik Janez Janša ravnal nerazumno, saj se je "v času, ko mora skrbeti za enotnost ljudi, glede na podporo reformam, odločil za korak, za katerega je moral vedeti, da bo razdelil slovensko javnost". "Začel je ločevati med simboli, ki so osvobajali pred osamosvojitvijo in simboli, ki so osamosvajali v času osamosvojitve in kasneje. Če je bilo 19 let praznovanja dneva državnosti mogoče imeti vse te simbole, ne vem, zakaj je bilo treba zdaj jeziti in vznemirjati javnost s tem, da so nekatere izvzeli," je odgovoril in dodal, da je Slovenija domovina za vse, ne glede na to, kako čutijo preteklost.

Tito je bil diktator, kaj pa zločinec?

Stanković je proti koncu oddaje Pahorja povprašal tudi o njegovem odnosu do nekdanjega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita. Pahor pravi, da je bil kontroverzna osebnost. "Sem Primorec. Hiša moje mame stoji pol kilometra od italijanske meje. Moji stari starši so bili komunisti. Ne komunisti zato, ker bi verjeli v komunizem, ampak ker so takrat pod tem simbolom videli osvoboditev izpod fašistične Italije," je pojasnil.

Tita kot vojaškega voditelja vidi kot vojskovodjo, ki je pomagal pri osvobajanju Primorske. "Po osvoboditvi, tudi že v času med vojno, pa je zlorabil oblast in je bil seveda v tem smislu diktator. Ni bil demokratično izvoljen voditelj. Je imel morda marsikatero zanimivo, tudi dobro politično odločitev, vendar je na drugi strani sistemsko kršil človekove pravice. Ni bilo svobode nacionalnih izražanj, kot so jih kasneje omogočile parlamentarne voltive in nacionalne države," je odgovoril. Glede Tita je še dodal, da je bil glede na voditelje drugih komunističnih držav bolj "senzibilen". Pahor ni želel neposredno odgovoriti na vprašanje, ali je bil Tito zločinec, je pa dejal, da je kot vsak diktator posegal po rešitvah, "ki so čez mero, ki jo jaz priznavam kot legitimno, sistemsko omejevale človekove pravice in tega ne podpiram".

Bil sem komunist

Za sebe pa je Pahor dejal, da je bil komunist tudi na prehodu v 90. leta preteklega stoletja, "ko so mnogi pobegnili v druge stranke". Videl je potrebo po spremembi stranke in v 15 letih storil tudi veliko, da je postala resna stranka. "Ničesar ne obžalujem glede moje preteklosti. Na vse sem ponosen," je še dodal.

Sam v obstoj nekdanje skupne države Jugoslavije v začetku svoje politične kariere ni povsem verjel, saj je takrat že bila prisotna kriza glede ocen možnosti, da se bo enopartijski totalitarizem obdržal in tudi da se bo obdržala Jugoslavija.

Sam je bil kot študent prezirljiv do takratne partije, kljub temu pa je vstopil v njene institucije, v želji, da bi jih na neki način spremenil.

In kdaj bo šlo v Sloveniji bolje?

Čisto na koncu oddaje je Stanković Pahorju zastavil vprašanje gledalca iz Slovenije, ki ga je zanimalo, kdaj bo v Sloveniji mogoče živeti od svojega dela. "Prepozno za tiste, ki si že zdaj to zaslužijo," je kratko odgovoril.