Pomilostitev Bajrovića dviga prah. Pravosodni minister proti, tožilec Kozina za

V petek smo poročali, da je predsednik Borut Pahor pomilostil lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovića, ki je na začetku sojenja v zadevi Istrabenz priznal krivdo in dobil pogojno zaporno kazen. Pahor se je tako odločil "na podlagi nedvoumnih pozitivnih mnenj" pristojnih institucij, so povedali v uradu predsednika republike.

Pravosodni minister proti pomilostitvi

Danes pa so se na številna vprašanja novinarjev odzvali na ministrstvu za pravosodje, kjer so pojasnili, da je minister za pravosodje Goran Klemenčič v skladu s svojimi pristojnostmi 30. julija letos v urad predsednika republike posredoval pomilostitveno poročilo s predlogom, da se prošnji za pomilostitev v primeru Bajrovića ne ugodi.

Minister je v predlogu navedel tudi konkretne razloge za zavrnitev pomilostitve. Kot navajajo, je bilo storjeno nadaljevano kaznivo dejanje s področja gospodarske kriminalitete, ki je prioriteta politike pregona kaznivih dejanj. Prav tako je bilo priznanje obsojenca že bilo ustrezno upoštevano pri izreku kazni (pogojna obsodba 8 mesecev s preizkusno dobo 2 let). Na ministrstvu še navajajo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v zvezi s poslovnimi listinami gospodarske družbe Sportina Bled, obsojenec pa je prošnjo za pomilostitev vložil zaradi njenega finančnega prestrukturiranja. Kot zadnji razlog navajajo še, da bi bil edini učinek pomilostitve izbris obsodbe iz kazenske evidence pred zakonsko določeno rehabilitacijo, ki bi se sicer zgodila aprila 2016.

Na ministrstvu še poudarjajo, da je vsakokratna odločitev o pomilostitvi izključna pravica predsednika države, ki pri svojem odločanju ni vezan na mnenja drugih institucij, kot tudi ne na predlog ministra za pravosodje. "Ministrstvo za pravosodje to pravico v celoti sprejema, spoštuje in z njo ne želi polemizirati. Vsak akt pomilostitve, ne glede na mnenja drugih – komisij, sodišč, tožilstev, ministrstev – je pravica in odgovornost predsednika republike," še navajajo na pravosodnem ministrstvu.

Prevladala so pozitivna mnenja

Z urada predsednika republike so poslali obširnejšo pojasnilo, zakaj se je predsednik Pahor odločil za pomilostitev. Kot so zapisali, se je Pahor za obsojenčevo pomilostitev odločil na podlagi nedvoumnih pozitivnih mnenj Specializiranega državnega tožilstva RS, Okrožnega sodišča v Ljubljani ter soglasne pozitivne odločitve Komisije za pomilostitve. "Vsa omenjena mnenja so prepričljivo utemeljevala, da je kazenska sankcija pri obsojencu doslej že v celoti izpolnila svoj kaznovalni namen, ki ga tudi predčasen izbris pogojne obsodbe ne bi v ničemer okrnil, pač pa bi glede na vse okoliščine, ki se nanašajo tako na dejanje kot na osebnost storilca, sledil duhu pravičnosti in humanosti kaznovalne politike," so sporočili iz urada predsednika in dodali, da je "tovrstna oblika pomilostitve glede na ostale oblike najmanj intenzivna, saj v najmanjši meri posega v pravnomočno sodno odločbo oziroma siceršnjo kazenskopravno zakonsko ureditev"

Tožilec: Šlo je za enkraten spodrsljaj

Prav tako navajajo, da je v predlogu za pomilostitev tožilec Jože Kozina zapisal, "da je šlo pri obsojencu za enkraten spodrsljaj, ki ga je iskreno obžaloval, krivdo za dejanje je tudi priznal, pri tem pa je kazensko sankcijo, glede katere je tožilstvo prepričano, da je že doslelj v celoti izpolnila svoj namen, obsojenec sprejel pokončno"

V uradu predsednika še navajajo, da je predsednik republike v svojem mandatu do 18. septembra 2015 podpisal štiri ukaze o pomilostitvi. "Ob tem bi vam želeli pojasniti, da o pomilostitvah predsednik republike odloča po prejemu vseh potrebnih mnenj, ki jih najprej pregleda komisija za pomilostitve, ki poda še svoje mnenje. Predsednik republike se je za vse pomilostitve do sedaj odločil na podlagi vsaj treh pozitivnih mnenj," navajajo v uradu in dodajajo, "da je odločitev predsednika vedno odvisna od okoliščin posameznega primera, zato je nemogoče primerjati odločitve v posameznih primerih."