Ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu je danes potekala slovesnost s 24. obletno mašo za žrtve revolucionarnega nasilja. Somaševanje pred približno tri tisoč ljudmi je vodil novomeški škof Andrej Glavan.
Osrednji govornik Matija Ogrin je povojne dogodke v Kočevskem rogu označil za presežno zlo in dodal, da je Rog temeljna resničnost slovenskega naroda in države. "Nikjer drugod med Slovenci ni bilo toliko in takega trpljenja, pa tudi takšne človeške veličine, kakor na stotinah slovenskih morišč, ki jih Rog vse skupaj predstavlja – od Primorske do Prekmurja," je opozoril.
Nadaljeval je, da Slovenci nimajo ničesar, kar bi jih v vsej zgodovini bolj prizadelo in bolj spremenilo kakor Rog. Ničesar ni v narodu, kjer bi si tako ostro in dokončno stala vsaksebi slovenska katoliška omika in barbarstvo, civilizacija ter njeno zanikanje, je ocenil.
V Rogu se po Ogrinovih besedah z "ostro ognjeno črto" ločuje vse, kar je v stoletjih slovenskega naroda vodilo h kulturi in ohranjanju življenja, na drugi strani pa je tam dočakalo svoj vrh to, kar je po raznih poteh vodilo v razkroj omike in uničenje človeka.
Zaradi navedenega je Kočevski rog tudi v pogledu omike in kulture narodova središčna realnost in hkrati civilizacijsko ter narodnostno središče. Ker sta si v Rogu stala nasproti vera in sovraštvo do nje, pa je v tem smislu Rog tudi metafizično središče slovenstva, je izpostavil.
Pristavil je, da mora v družbenem pogledu za Slovenijo reči, da je v njej toliko demokratičnega življenja, kolikor je zavesti o tem, kaj pomeni Kočevski rog. In tudi, da bi morala biti za slovensko politiko resnica o njem enako pomembna kot demokracija. Nasprotno pa usihanje zavesti o kočevskih in drugih grobiščih ter praktično omalovaževanje njihove resnice prinaša usihanje demokracije.
Z ignoriranjem povojne resnice se v Sloveniji dogaja ravno to, je še ocenil Ogrin in povzel, da je država padla v praktični relativizem, v katerem se lahko zgodi in izreče karkoli. Ne nazadnje se je s tem sama obsodila na ugrezanje nazaj v totalitarizem, s tem pa na socialne krivice, krajo skupnega dobrega in tudi na zrežirane politične sodne procese, je še menil Ogrin.
Pahor položil venec
Predsednik republike Borut Pahor je menil, da je slovenska država utemeljena na spravi. Po njegovih besedah Slovenci nimajo dveh Slovenij, ampak le eno domovino, v kateri se morajo vsi in ne glede na svoja politična, svetovno nazorska ter drugačna prepričanja truditi za življenje v razumevanju in spoštovanju.
Slovenija je tudi utemeljena na tem, da se sicer ne pozabi, temveč da se gre preko predsodkov in zamer ter preko žalostnih spominov, ki jih imajo eni in drugi na preteklost, je nadaljeval predsednik in vnovič podčrtal, da je na slednjem utemeljena nova in samostojna Slovenija.
Sicer pa dve desetletji po osamosvojitvi v državi, ki gre skozi krizo in ki zaradi različnih stisk in sodobnih težav ustvarja nove razlike, ni treba obujati starih razlik, je opozoril. Te so skozi sedem desetletij žalosti in trpljenja na vseh straneh pristale v zgodovinski zavesti kot spomin in opomin, po katerih je treba skupaj gledati v prihodnost, je pristavil.
Tudi zaradi tega je danes kot predsednik republike položil venec k obeležju pri grobišču pod Krenom oz. v tamkajšnjem delu kočevskih gozdov, teden pred tem pa se je kot slavnostni govornik udeležil slovesnosti ob 70. obletnici Baze 20 v Kočevskem rogu.
Novakova: V spomin in opomin, da se kaj takega več ne zgodi
Današnje slovesnosti pod Krenom se je poleg več poslancev udeležila tudi predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je povedala, da se pod Krenom vsako leto zberejo, da se spomnijo slovenskih mučenikov, ki počivajo v Kočevskem rogu.
Poudarila je, da jo veseli, da se je slovesnosti letos udeležil tudi predsednik republike in da je s tem pripomogel k umirjanju strasti. Sicer pa mora biti Kočevski rog vsem v spomin in opomin, da se podobne stvari ne bi več dogajale, je pristavila.
Slovenija potrebuje spravo in zavedanje, da so vsi Slovenci sinovi in hčere slovenske zemlje in da se je treba z dostojanstvom spominjati vseh žrtev, je še povedala Novakova.
