Pobuda SDS, da naj se spomeniki Josipu Brozu - Titu umaknejo v muzeje, ulice in trge, ki še nosijo ime po njem, pa preimenuje, je v slovenski javnosti naletela na burne odzive. Ali se strinjate s tem, smo na spletni strani 24ur.com povprašali tudi naše bralce. Do 17. ure smo dobili dobrih 6600 glasov, večina – 59 odstotkov – pa meni, da to ni potrebno.
Odzval se je tudi premier Borut Pahor. Pobudi SDS ni naklonjen. Kot pravi, smo Slovenci sposobni vse razlike in probleme reševati na demokratičen način. Spomeniki naj ostanejo, bodisi kot zgodovinski spomin ali pa v opomin, pravi. O Josipu Brozu - Titu ima sicer deljeno mnenje. Kot poveljnika partizanskih enot ga spoštuje. "Naj povem svoje zelo osebno mnenje o Josipu Brozu - Titu, ki ga ne želim skrivati. Hiša mojih staršev je lučaj stran od italijanske meje. Jaz sem Primorec. Brez partizanskih enot, ki jim je načeloval Tito, morda naša Primorska ne bi bila nikoli priključena matični domovini, in tega se zavedam," je poudaril. Povojna osebnost Tita kot voditelja velikega nedemokratičnega režima, kot se je izrazil, pa mu ni "ne v navdih ne v vzor, ampak ga jemljem kot opomin“.
Pahor: Partizanstvo kot nekaj pozitivnega
Premier vidi partizanstvo in vodenje tega gibanje, "ki je pripeljalo do osvoboditve in je bilo del zavezniških sil proti nacizmu in fašizmu“, kot nekaj pozitivnega in kot tako bi ga morali po njegovem mnenju vpisati tudi v narodni spomin. Vendar pa je treba to ločiti od Titove povojne osebnosti, dodaja.
Janšo v muzeje
Zelo ostro se je odzval podmladek največje vladne stranke. Mladi forum SD se strinja s pobudo SDS, da se umakne Tita iz javnih mest le v primeru, da se enaka merila uporabijo tudi za ostale ljudi iz naše zgodovine, so zapisali na svoji spletni strani. "Zato predlagamo, da se odstrani ime Jožeta Pučnika iz letališča na Brniku, da se iz vseh imenovanj odstrani ime Janeza Papeža Pavla II., saj ti dve imeni razdvajata slovensko javnost, v muzeju novejše zgodovine pa naj se Titu pridruži tudi Janez Janša osebno, ker bi se kot poraženec zadnjih volitev, kot sodoben evropski politični vodja, lahko umaknil iz prvih vrst politike," dodajajo.
Klub seniork in seniorjev SDS je nad stališči podmladka SD zgrožen. Jože Pučnik je bil vizionar, ki je odločilno prispeval k temu, da imamo danes samostojno in neodvisno državo Slovenijo, papež Janez Pavel II. pa je eden od najbolj zaslužnih za njeno priznanje, opozarjajo. In dodajajo, da je prav pokojni papež ključno prispeval k padcu železne zavese in komunizma v Evropi. Nezaslišan se jim zdi tudi predlog, da naj se v muzeje umakne Janša sam. "Razmišljanje vaše stranke, da človek, ki je ključno prispeval k osamosvojitvi, ki je bil predsednik demokratično izvoljene vlade in je predsedoval 27 evropskim državam v okviru Sveta EU, ne bi smel več sodelovati v aktivni politiki, je na meji demokratičnosti in vsebuje sovražni govor,“ so zapisali v sporočilu za javnost. Pahorja pozivajo, naj se do navedb podmladka nedvoumno opredeli.
V oddaji Trenja, kjer debata poteka prav na to temo, jim je odgovoril Miran Potrč (SD). Na neresen predlog je mogoče dati le neresne, šaljive odgovore, je dejal.
LDS: Ni potrebe po preimenovanju ulic
Po mnenju predsednika sveta LDS Aleša Guliča ni potrebe, "da se kar koli preimenuje". Dvomi tudi, da se bo to zgodilo. Ta možnost je bila po njegovih besedah enkrat že dana in ljudje so se enkrat že odločili. Vodja strankine poslanske skupine Borut Sajovic pa je dodal, da se mu zdi "smešno, da to predlagajo tisti, ki so prvi nosili zastavo na poti v Jajce, s predsednikom stranke SDS na čelu". Dejal je tudi, da so "čase, ko smo dosegli povojno obnovo in tudi svobodo, nekateri imenovali rdeči časi, pri nas pa jih ljudje danes imenujejo, da so bili tudi zlati časi, rekoč, vsi smo imeli službo in delo," je še dodal Sajovic.
V Sloveniji je le en Titov kip
Po podatkih registra za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo je v Sloveniji en kip Maršala Tita na Titovem trgu v Velenju, dve spominski plošči maršala Tita – obe v Kamniku – in eno spominsko znamenje – v parku v Savskem naselju v Ljubljani. Poleg tega pa je še en kip v okviru posestva na Brdu, ki pa v registru ni zaveden.
Trgi, ulice ali ceste pa po maršalu Titu nosijo ime v dvanajstih mestih. Titovo cesto imajo v Mariboru, Postojni, Senovem in Radencih. Titova ulica je v Radečah in Logatcu. Titov trg je v Kopru, Celju, Velenju in Postojni, trg maršala Tita pa v Ilirski Bistrici in Tolminu. Na Jesenicah je Cesta maršala Tita.
Kot so še pojasnili na registru za kulturno dediščino, je bilo veliko teh kipov in spominskih obeležij že v devetdesetih letih odstranjenih, predvsem s stavb državnih organov in drugih javnih površin.
Ulice, trgi in obale tudi v drugih državah, ki so nastale iz Jugoslavije, še vedno nosijo imena po nekdanjem voditelju. Največ, po 13, jih je na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. V Srbiji jih je osem, v Makedoniji in Črni gori pa po pet.
Ime Tita, ki se ga svet spominja tudi kot voditelja gibanja neuvrščenih, je mogoče še vedno najti tudi na ulicah mest v Braziliji, Indiji, Rusiji in na Cipru.
Povojnih pobojev ne bodo več "pometali pod preprogo"
Odkrivanje prizorišč povojnih pobojev izpričuje tragično obdobje slovenske in evropske zgodovine, je po seji vlade še povedal njen predsednik. Naloge vlade pa so, da na tem področju uredi postavitev spomenika, pripravo vojnih zakonov, tako o žrtvah vojnega nasilja kot o vojnih grobiščih. "Vlada podpira delo pristojnih organov, ki so zadeve dolžni raziskati, zgodovinska stroka pa mora povedati vso resnico o medvojnem in povojnem dogajanju,“ je dejal premier.
Glede rešitve tega vprašanja se je Pahor že večkrat pogovarjal tudi s predsednikom republike Danilom Türkom. Sklenila sta, da se v sredo sestaneta z vladno komisijo za odkrivanje priktirh grobišč, ki jo vodi Mitja Ferenc, in verjetno se bosta tudi skupaj odpravila pred hudo jamo, da se poklonita žertvam. Kdaj, Pahor ni povedal. Je pa opozoril, da je po 18-letih razdvajanja zaradi povojnih pobojev najrž res že čas vsaj za sprejetje vojnih zakonov. "Delamo na tem, da se umaknemo s te teme, da ta problem uredimo in da ga nehamo pometati pod preprogo,“ saj že 18 let razdvaja Slovenijo, je še napovedal Pahor.
Proti političnemu izkoriščanju mrtvih
Vprašanja se je treba lotiti s pieteto, odgovornost do skupne evropske zgodovine pa od nas zahteva, da poskušamo celovito razumeti vse vidike vojnega in povojnega obdobja, je pojasnil. "Ob tem velja poudariti, da je potrebno zagotoviti pieteto do vseh mrtvih, nase vzeti kot narod vse sence, mračne sence preteklosti, in jih vpisati v kolektivni spomin kot opomin," je povedal premier. Obenem je dodal, da zavrača "zlorabljanje žrtev v politične namene, naj prihajajo od koder koli, tudi iz tujine".
