Premier je odgovarjal na poslanska vprašanja. (Foto: POP TV)

Poslanec SLS Franc Bogovič je premierja Boruta Pahorja vprašal o razvoju kakšnega novega strateškega dokumenta na področju razvoja energetike v Sloveniji, po katerem bi se lahko ravnala tudi energetska podjetja. Pri tem je opozoril, da bi bilo treba te strateške dokumente sprejeti čim prej, sicer bodo odločitve v energetskih podjetjih, ki bodo imele za posledico milijardo evrov obveznosti, že sprejete.

Pahor je Bogoviču odgovoril, da je priprava dokumentov s področja energetike res prepočasna, zato jo želijo pospešiti, saj je kriza priložnost za usmeritev pozornosti na to področje. Želi, da bi bil nacionalni energetski program pripravljen čim prej, da ga bodo lahko obravnavali vladni strateški svet, strokovna javnost in DZ. Pahor je še povedal, da želita z ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom pospešiti pripravo vseh teh dokumentov s področja energetike. Prve razprave o tem bodo "v kratkem" v okviru vladnega strateškega sveta za energetiko, o delu tega pa bodo razpravljali že na torkovem sestanku skupine kriznih ministrov, je napovedal premier.

Poslanec SLS Franci Bogovič (Foto: 24ur.com)

Oblikovanje nacionalnega energetskega programa je v fazi oblikovanja tez oziroma posvetovalnega dokumenta, ki bo objavljen v zeleni knjigi. To bo priložnost, da se z njim seznani in polemizira v strateškem svetu, vladi, državnem zboru in nevladnih organizacijah. Pahor upa, da bo pripravljen "čim prej" in da ga bodo nato uskladili v DZ in pri tem upoštevali nasvete poslancev.

Po Pahorjevih besedah je bistveno, da Slovenija ohrani dobro uravnoteženost proizvodnje (po tretjino elektrike iz jedrske elektrarne ter termo- in hidroelektrarn). Kot pravi, so ključne prioritete izgradnja drugega bloka krške nuklearke in podaljšanje obratovalne dobe prvega bloka te elektrarne, uspešna umestitev odlagališče za srednje- in nizkoradioaktivne odpadke, nadaljevanje z izgradnjo hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi ter proučitev možnosti postavitve hidroelektrarn na Muri.

Pahor: Sistem kasov bo treba dopolnjevati

Poslanec SDS Jože Tanko (Foto: POP TV)

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je v poslanskem vprašanju opozoril, da ministri kadrujejo mimo kadrovsko-akreditacijskih svetov – kasov oziroma odločitve le-teh ignorirajo. Pri tem je poslanec navedel primera imenovanja novega direktorja Slovenskih železnic in v.d. generalnega direktorja policije. Tanko Pahorju tudi očita, da je vlada kadrovala politično, pri tem pa je naštel primere imenovanj politikov iz vseh koalicijskih strank na različne položaje v državi. Opozoril je tudi, da je prejšnja vlada opoziciji ponudila tretjino mest v nadzornih svetih. Nasprotno po njegovo s sedanjim sistemom kadrovanj "praksa postaja slabša".

Pri kadrovanju je prišlo do "pomembnih sprememb", ker pa "gre za tako pomembno novost v obnašanju države, bo verjetno potrebno s časom ta sistem še dopolnjevati", je na Tankovo vprašanje odgovoril Pahor. Kot je povedal, je z delovanjem kasov zadovoljen.

Pahor je priznal, da ta nov standard ni brez nedoslednosti, vendar je vseeno izrazil zadovoljstvo z delom sedmih kasov, ki so bili do sedaj imenovani in ki, tako Pahor, pomenijo bistveno spremembo prakse pri kadrovanju. Glede odločitve pri imenovanju direktorja Slovenskih železnic je Pahor poudaril, da bi sam raje videl odločitev preko javnega razpisa, vendar da tudi pri odločitvi za dobro prakso ni bilo nezakonitega ravnanja. Tanko z odgovorom premierja ni bil zadovoljen in je o njem zahteval razpravo v DZ. Poslanci bodo o Tankovem predlogu glasovali v torek v okviru glasovanj.

Pahor: Cene zdravil so primerljive s cenami v EU

Predsednik in poslanec SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je Pahorja vprašal o razmerju cen med generičnimi zdravili. V svojem poslanskem vprašanju je opozoril, da je v Sloveniji problematika zdravil vedno hujša, najbolj pa se kaže na področju generičnih zdravil, ki so bistveno predraga. Opozoril je, da nekatere lekarne zaračunavajo kar 70-odstotno maržo, kar je po njegovih besedah nedopustno.

Poslanec Zmago Jelinčič in Srečko Prijatelj (Foto: Damjan Žibert)

Zato je premierja Pahorja vprašal, "kdaj se bo zadeva spremenila v tej meri, da se ne bo dogajalo to, kar se dogaja zdaj, ko recimo zdravniki nabavljajo in pišejo zdravila po blagovnih znamkah, s trgovskimi imeni, čeprav bi morali pisati generična imena". Zanima ga tudi, kdaj bodo morali farmacevti obvezno izdajati tisto zdravilo, ki je v skladu s predpisom, ki regulira cene, najcenejše.

Pahor je pojasnil, da razmerje cen med generičnimi in originalnimi zdravili v Sloveniji v povprečju ne odstopa od razmerja v drugih državah EU. Še vedno pa je število proizvajalcev zdravil, ki v Sloveniji tržijo svoja zdravila v primerjavi z mnogimi evropskimi državami relativno majhno, predvsem zaradi majhnosti trga, opozarja.

Glede previsokih lekarniških marž pa je Pahor odgovoril, da v Sloveniji ne obstajajo lekarniške marže ne za generična ne za originalna zdravila, ki so financirana iz javnih sredstev. Pri zdravilih na prostem trgu, ki pri nas predstavljajo približno osmino vrednosti celotnega trga zdravil, pa lekarne prosto oblikujejo vrednost svojih storitev, je pojasnil Pahor. Pri tem je naštel še sistemske ukrepe, s katerimi se poskuša dosegati čim nižje cene zdravil in s tem ohranjati vzdržnost zdravstvenega sistema. Gre za predpise, s katerimi se regulirajo cene zdravil, sistem medsebojno zamenljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo ter pogajanja za nižje cene zdravil.