FOTO: 'Zgodbe ne bo konec, dokler ne bodo najdene vse žrtve'

Premier Borut Pahor ter ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres sta se prvič skupaj poklonila žrtvam povojnega nasilja v Barbarinem rovu v Hudi Jami pri Laškem. Pred vhodom v rov sta položila cvetje in svečo in se tudi podala v rov. Pahor in Stres sta se nato poklonila tudi žrtvam nacističnega nasilja v Starem piskru v Celju.

Dogodka sta se udeležila tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik ter celjski škof Stanislav Lipovšek.

Kadar koli smo priče novim razkritjem vojnih ali povojnih tragedij, smo bolj moralno šokirani, kar kaže na to, da dozorevamo kot narod, je po obeh poklonih dejal Pahor. "Slovenci smo s tem, ko smo postajali zrelejši kot narod in država, postali zrelejši tudi za občutenje tragedij, ki so se dogajale med drugo svetovno vojno in po njej," je rekel premier.

Ko smo priča razkritjem strašnih stvari, ki so se dogajale med vojno ali po njej, smo po Pahorjevih besedah postali tudi bistveno bolj občutljivi in senzibilni za to. Ob vseh teh razkritjih si želimo, da "bi se s tem spominom soočili in ga na primeren in pieteten način tudi umestili v našo zgodovinsko zavest", je dejal Pahor, ki se je danes žrtvam pobojev prvič poklonil skupaj z ljubljanskim nadškofom in metropolitom Stresom.

Tudi po besedah Stresa današnje dejanje ostaja res samo na ravni tistega, kar je najbolj temeljno – "moralne zgroženosti nad tem, kar se je dogajalo, in sočutja, ki ga dolgujemo vsi tem ljudem, ki so v strahotnih okoliščinah izgubljali življenja".

Pahor za pietetni pokop trupel

Tako Stres kot Pahor sta zato izpostavila dolžnost države, da uredi grobišče povojnih pobojev.

Dolžnost države po Pahorjevih besedah je, da v Hudi Jami opravi pietetni pokop trupel. Kako bodo to storili, se niso še odločili, a bodo to "opravili na ravni moralnega standarda, ki bo najbolj ustrezal pietetnemu odnosu države do ljudi, ki so tam nesrečno končali svoje življenje". S tem bodo, kot pravi Pahor, prispevali k zorenju našega splošnega občutka za dobro in pravično.

Tudi Stres je izpostavil dolžnost, da država "tam, kjer to še ni urejeno, tudi na tej točki naredi to, kar vsi čutimo, kar je naša dolžnost". Stres verjame, da bo premier naredil vse, da bodo tisti, ki so v Hudi Jami končali v strahotnih okoliščinah, "dobili vsaj tisto spoštovanje, ki ga zaslužijo in do katerega imajo pravico po smrti".

Kot je dejal, je vedno zgrožen, ko prebira spomine na leta med vojno in po njej ter zgodbe številnih sorojakov, ki so trpeli zaradi domoljubja in resnice. Do teh ljudi čuti neizmerno spoštovanje, "ker so trpeli in se jim je zgodila strahotna krivica". Ne samo da so izgubili življenja, ampak so izgubili pravico, je poudaril nadškof. Ob tem je še dodal, da je premierju hvaležen, da sta imela možnost skupaj obiskati omenjena dva kraja pobojev.

Pahor sicer pravi, da tega, kar se je zgodilo, ne moremo popraviti, zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa se iz nje kaj naučimo. Vse, kar pomeni temno senco v naši zgodovini, bo namreč po njegovih besedah opomin pred tem, da nas skušnjave v prihodnje ne bi znova zanesle v podobna ravnanja. Sam sicer ne ve, ali bo javnost tako razumela njuno gesto z nadškofom Stresom.

Ob tem je pojasnil, da dogovor z ljubljanskim nadškofom pomeni tudi obeležitev dveh obletnic. Na ta dan pred dvema letoma so v Hudi Jami našli ostanke človeških trupel. 22. julija 1942 pa je bilo v Starem piskru ustreljenih sto talcev kot povračilni ukrep za ljudi, ki so se postavili po robu okupatorju. "Poskušali se bomo spomniti vseh žrtev, ki jih prinese tako surova tragedija, kot je svetovna vojna in čas po njej, če je povezan s prevzemom oblasti," je poudaril premier.

V Barbarinem rovu v Hudi Jami pri Laškem so marca 2008 odkrili množično grobišče. Tam so našli posmrtne ostanke skupaj 430 ljudi, predvidevajo pa, da so v rovu posmrtni ostanki približno 3000 ljudi.

Dela v rudniku so končana, najdeni posmrtni ostanki žrtev pa so trenutno shranjeni v opuščeni strojnici v rudniku in v prvem jašku rudnika.

Pahor se je udeležil tudi nedavne spravne slovesnosti ob grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu, Stres pa je tedaj vodil mašo za žrtve revolucionarnega nasilja. Pahorjeva udeležba na slovesnosti je bila presenečenje, saj v RKC na slovesnost niso vabili nikogar z državnega vrha.

Štrovs: Dostojna ureditev posmrtnih ostankov je prioriteta

Vodja sektorja za vojna grobišča Marko Štrovs je dejal, da so ta mesec našli 10 grobišč posmrtnih ostankov, od katerih so štiri množična: v Novih Tepanjah, Šoštanju, Velenju in v Košnici pri Celju, kjer je posmrtnih ostankov najmanj 600, domnevno pa okoli 1000.

A zdaj je prioriteta dostojna ureditev posmrtnih ostankov v jami v Barbarinem rovu, je povedal. Po njegovih besedah morajo del prostorov urediti v dostojno kostnico, potem se bodo dela nadaljevala. "Dokler ne bodo vse žrtve najdene, te zgodbe ne bo konec," je prepričan. Dodaja še, da bo kostnica za vse, ki so že najdeni, urejena do jeseni letos, za to je dovolj tudi državnega denarja (po njegovih ocenah manj kot pol milijona evrov). Štrovs ocenjuje, da je sedanja vlada pri odkrivanju grobišč povojnih pobojev bolj učinkovita kot prejšnja, pod njo pa med drugim intenzivno teče tudi sondiranje.

Glede preiskave v Barbarinem rovu je pojasnil, da sta ob koncu preteklega meseca tožilec in preiskovalni sodnik obvestila ministrstvo, da je terenski del preiskave zaključen. Jama je sedaj prosta in je v upravi ministrstva, ki je dolžno jamo urediti v dostojno počivališče za vse tukaj najdene posmrtne ostanke, še pravi Štrovs.