Pahor: Glede tega imam prav jaz

Devet dni pred podpisom arbitražnega sporazuma med slovenskim premierjem Borutom Pahorjem in hrvaško premierko Jadranko Kosor je France Bučar izrazil svoje pomisleke in opozoril slovensko politiko o posledicah, ki bi jih imel podpis za Slovenijo.

Bučar opozarja, da bomo s sprejetjem sporazuma Slovenijo zavrgli za vse večne čase. Vprašati se namreč moramo, čemu smo se potem osamosvajali, poudarja. ''Ko bo premier Pahor podpisal ta sporazum, se mora zavedati, da odločamo o usodi Slovenije. Na kocki je slovenska zavest, saj bomo s podpisom izgubili Piranski zaliv,'' pravi.

''Ta sporazum nam ničesar ne daje, če pa ga podpišemo, pa samo dajemo temu dejanskemu stanju mednarodno veljavo in ne vem, ali so gospodje pozabili, da se ta sporazum deponira pri Združenih narodih? Za vse večne čase smo zgubili slovensko morje,'' opozarja Bučar in dodaja, da nas kmalu ne bo več, saj se talimo kot ledena kocka.

Premier Pahor je v začetku oktobra po seji vlade zatrdil, da kot predsednik vlade prevzema največjo subjektivno in objektivno odgovornost za arbitražni sporazum. "Ne bi dal roke v ogenj za ta sporazum, če ne bi bil prepričan, da je dober," je poudaril. Na to izjavo je Bučar dejal, da bi v primeru, da bi Pahor dal roko v ogenj, roko tudi izgubil.

Pahor: Sporazum je za Slovenijo dober

Pahor pa se z ocenami Bučarja ne strinja. Bučar je velika avtoriteta, "vendar se glede tega vprašanja moti. Glede tega vprašanja imam prav jaz," je dejal Pahor in poudaril, da je sporazum dober za Slovenijo.

Bučar je za Pahorja "velika moralna in politična avtoriteta", toda z njegovimi ocenami, da je predlagani arbitražni sporazum o načinu določanja meje s Hrvaško, slab, se Pahor ne strinja. "Ta sporazum je za Slovenijo dober, zamuditi priložnost, da bi ga podpisali, pa bi bilo v škodo našim nacionalnim interesom," je dejal.

Ni še nič izgubljenega

Sporazum med Pahorjem in Kosorjevo podpirajo tudi v DeSUS. Vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič je za 24ur.com dejal, da so trenutno vsa stališča in izjave glede sporazuma preuranjene. "Nihče ne ve, kakšna bo končna odločitev. Imamo še vedno možnost, če bi nam slabo kazalo. Če bi se izkazalo, da ne bomo dobili tega, kar hočemo – prost dostop na morje," je še dejal Žnidaršič.

V SNS in SLS podprli Bučarja

V Slovenski nacionalni stranki so izrazili podporo Bučarju glede prizadevanj za rezrešitev mejnega vprašanja med državama. Poudarjajo, da je pomembna celovitost Primorske od Vršiča pa vse do zadnjega otoka v Kvarnerju, ki mednarodno pravno nikoli, vse do izdajalskih ukrepov Demosa, ni bila razdeljena.

"Slovenija se je ločila od Jugoslavije in ne od Hrvaške. Onstran meja zgodovinskih slovenskih dežel, ki so se leta 1918 združile v SHS – Jugoslavijo, ob razdružitvi ni bilo Hrvaške, ampak je bila Jugoslavija, saj je Hrvaška razglasila svojo samostojnost šele 8. oktobra 1991. Zato poudarjamo, da se mora črta/meja ločevanja ugotavljati glede na črto/mejo ob združitvi 1918," so zapisali v SNS.

Menijo še, da je edino smiselno, da ob razdružitvi skupne države, vsaka država takoj odnese tisto, kar je v skupno državo prinesla ob združitvi, o vsem ostalem, skupno ustvarjenem, pa se pogaja posebej. Kritični so bili tudi do prve Demosove vlade in do nekdanje predsednika vlade Janeza Drnovška, saj v času osamosvojitvene vojne ni prišlo do zagotovitve integritete slovenskega ozemlja niti z vojaškimi posegi.

Opozorila Bučarja pa podpirajo tudi v SLS, ki si že dolgo časa prizadeva, da Slovenija ohrani celovit Piranski zaliv in teritorialni stik z mednarodnimi vodami."Dejstvo, da Bučar zagovarja ista stališča kot SLS, nas samo krepi v odločenosti, da bomo uporabili vsa dovoljena in legalna sredstva, da preprečimo kršenje in razveljavitev Sklepa DZ RS o zaščiti slovenskih nacionalnih interesov, ki ga je februarja letos sprejel DZ RS,'' so povedali za 24ur.com.

Na opozorila Franceta Bučarja se je v torek že odzval Marko Pavliha, ki je ponosen in vesel, da sta s profesorjem Bučarjem ''en od redkih pravnikov v tej hlapčevski deželi Šentflorjanski, ki se strinjava, da bi bil podpis arbitražnega sporazuma neodpustljiva izdaja slovenskega naroda".

Kmalu tudi referendum?

V SLS so v začetku oktobra dejali, da se krepi podpora za referendumsko zavrnitev arbitražnega sporazuma, ki po njihovem mnenju škoduje Sloveniji. Če bi jih v pobudi za referendum podprla tudi SDS, kot je to možnost nedavno dopustil prvak SDS Janez Janša, bi imeli namreč več kot dovolj poslanskih podpisov. Za razpis referenduma je namreč potrebnih 30 poslanskih podpisov, skupaj s podporo SDS pa bi jih imeli okoli 40 in zbiranje 40.000 podpisov državljanov v tem primeru ne bi bilo potrebno.

SLS predlaga, da se ob referendumu o arbitražnem sporazumu o meji s Hrvaško državljanom zastavi tudi vprašanje: ''Ali ste za to, da Slovenija podpre vstop Hrvaške v EU pod pogojem, da se Hrvaška umakne s slovenskega ozemlja in morja in da Slovenija ohrani teritorialni stik z odprtim morjem?"