Pahor: država mora sprejeti ukrepe za izboljšanje ravni pripravljenosti vojske

Posodobitev nacionalnega varnostnega sistema je v spremenjenih mednarodnih varnostnih razmerah neodložljiva naloga, je v DZ poudaril predsednik republike Borut Pahor. Naloga državne politike je, da najde pravo sorazmerje ukrepov za varen razvoj oz. za trajnejše gospodarsko okrevanje na eni in posodobitev sistema nacionalne varnosti na drugi strani.

Pahor: država mora sprejeti ukrepe za izboljšanje ravni pripravljenosti vojske

Slovenska vojska je po besedah Pahorja že tretje leto zapored na najnižji ravni pripravljenosti delovanja. Ocenjuje, da mora Slovenija tudi zaradi poslabšanja mednarodnih varnostnih razmer in nalog v zvezi Nato sprejeti ukrepe za izboljšanje ravni njene pripravljenosti.

Po oceni vrhovnega poveljnika obrambnih sil Slovenija sicer ni neposredno vojaško ogrožena. Zaradi splošnega poslabšanja varnostnih razmer v sosedstvu EU in držav članic Nata, zaradi okrepljenih terorističnih groženj in napadov, zaradi poslabšanja odnosov Nata z Rusijo ter zaradi varnostnih razsežnosti humanitarne begunske in migrantske krize pa je Slovenija varnostno bolj izpostavljena, je ocenil na današnji izredni seji DZ.

Varnostna izpostavljenost Slovenije zaenkrat obvladljiva

Ta izpostavljenost je za zdaj po njegovi oceni obvladljiva, vendar pa je nepredvidljivost političnih in varnostnih procesov v Evropi in svetu take narave, da bi zanašanje na zadostnost sedanje sposobnosti varnostnega sistema predstavljalo neodgovorno tveganje, je opozoril. Razmere zato narekujejo posodobitev celotnega nacionalnega varnostnega sistema in Slovenske vojske kot njenega vojaškega stebra, je prepričan predsednik republike.

Zaskrbljujoče poročilo o stanju pripravljenosti vojske

Poročilo o stanju pripravljenosti vojske, ki sta ga v opisanih okoliščinah Pahorju konec marca posredovala ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman, po oceni vrhovnega poveljnika obrambnih sil vsebuje zaskrbljujoče ugotovitve in ocene. Pripravljenost za delovanje v miru je sicer ocenjena s povprečno oceno zadostno, medtem ko je pripravljenost za delovanje v krizi ali vojni ocenjena z nezadostno oceno.

Že mirnodobna sestava je bistveno pod obsegom, njeni pripadniki pa po besedah predsednika ne dosegajo zahtevanih standardov usposobljenosti. Obenem se je še dodatno zmanjšala usposobljenost pogodbene rezerve, je dejal vrhovni poveljnik. Neustrezna je tudi popolnitev enot s posamezno vrsto oborožitve.

Pri skupinski oborožitvi je kritična nepopolnjenost s srednjimi kolesnimi oklepnimi vozili, to pa onemogoča oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine. Zmanjšala se je tudi raven strateških zalog streliva, minsko-eksplozivnih sredstev in raket, določen del vojaške tehnike pa je tehnološko zastarel, je pojasnil Pahor.

Po oceni vrhovnega poveljnika obrambnih sil je ključen dejavnik zniževanja pripravljenosti v minulih letih zniževanje finančnih sredstev. Znižanje sredstev za Slovensko vojsko za več kot 40 odstotkov v zadnjih petih letih je popolnoma onemogočilo njeno modernizacijo. Znižanje sredstev za usposabljanje in vzdrževanje za skoraj polovico pa je bistveno vplivalo na pripravljenost vojakov, enot in vojaške tehnike.

Kot pozitivno okoliščino pa je Pahor izpostavil človeški dejavnik. Pripadniki Slovenske vojske so namreč visoko motivirani pri izvajanju nalog, zlasti v mednarodnem okolju, v nalogah zaščite in reševanja in pri podpori policiji, je pojasnil.

Najosnovnejši pogoj za nadaljnji razvoj Slovenske vojske sicer po njegovih besedah izvedba srednjeročnega obrambnega programa, ki ga je februarja letos sprejela vlada. Hkrati pa je predsednik republike pozval k političnemu in strokovnemu soglasju za oblikovanje ukrepov za posodobitev celotnega obrambnega sistema.

Katičeva: investicija v varnost je dolgoročna

Poslance, ki razpravljajo o stanju v Slovenski vojski, je v imenu vlade nagovorila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. Ocenila je, da je investicija v varnost dolgoročna in se povrne šele, ko je ta ogrožena. Se pa zaveda, da je tistih, ki si želijo večjega proračunskega kolača, veliko. Katičeva je spregovorila o sredstvih za Slovensko vojsko in predstavila mnenje vlade, da dodatnih 46 milijonov evrov, kot so predlagali v SDS in NSi, zanjo ni možno zagotoviti.

So pa obrambnemu resorju zagotovili dodatna sredstva za dodatne naloge - za sodelovanje pri obvladovanju migrantske krize, za podaljšano delovanje ladje Triglav, za delovanje v Maliju in sodelovanju v boju proti IS.

Vlada sicer meni, da bo ob pripravi izhodišč za proračun za leto 2017 priložnost, da se znova opredeli prioritete in se morda najde dodatna sredstva tudi za vojsko.

Katičeva se namreč zaveda, da je Slovenija s članstvom v EU in evropski monetarni uniji zavezana k spoštovanju skupnih pravil tudi v javnih financah in da so do vlade vzpostavljene zahteve različnih deležnikov - od policije, upokojencev, dela sindikatov, javnega sektorja. A je hkrati tudi izpostavila, da je "investicija v varnost dolgoročna investicija, ki pa se povrne šele ob nastopu različnih kriz, ko je ta varnost ogrožena, kar smo vsi skupaj ponovno začeli spoznavati ob migrantski krizi in ob poslabšanju širših varnostnih razmer tudi v naši neposredni bližini".

Po njenem mnenju bi bilo tako najpomembneje, da se vojski zagotovi stabilen vir financiranja, ki bi ga spoštovale vse vlade.

Poteka strateški pregled obrambe

V skladu s srednjeročnim obrambnim programom, ki ga je vlada sprejela februarja, so marca tudi že začeli izdelavo strateškega pregleda obrambe, ki bo zaključen oktobra. "Namen je pregledati ustreznost in učinkovitost naših obrambnih zmogljivosti in delovanje obrambnega sistema v spremenjenem strateškem varnostnem okolju. Dobili bomo odgovor na vprašanje, ali organiziranost in delovanje obrambnega sistema ter njegove zmogljivosti zagotavljajo potrebno odzivnost in sposobnost za soočanje z aktualnimi in predvidenimi varnostnimi grožnjami ter tveganji," je pojasnila.

Pregled bo opravljen v treh fazah. Prva, ki bo končana do 10. maja, je namenjena analizi aktualnega stanja. V drugi, ki bo predvidoma zaključena do 10. junija, bodo oblikovali predloge ukrepov in rešitev za posamezna področja, načrt njihove izvedbe in aktivnosti za odpravo pomanjkljivosti. Zaključki strateškega pregleda bodo vladi predlagani do 3. oktobra. Vanj bodo vključili tudi sklepe julijskega vrha Nata.

Predlagane rešitve bodo vključili tudi v predloga zakona o obrambi in novele zakona o službi v Slovenski vojski.