Slovenski premier Borut Pahor je v zvezi zadržkov Slovenije pri približevanju Hrvaške EU dejal, da čaka na srečanje s hrvaškim kolegom Ivo Sanaderjem, vendar pa čas teče, pri čemer se z vsakim dnem zmanjšuje možnost za rešitev zapleta še v času češkega predsedstva EU.

Slovenija je na pristopni konferenci Hrvaške z EU 19. decembra uveljavila zadržke pri enajstih poglavjih. (Foto: Dare Čekeliš)

"Vsak dan, ki mine brez reševanja tega problema, pomeni manjšo verjetnost, da bi na prvi pristopni konferenci pod češkim predsedstvom prišlo do rešitve zapleta," je dejal ob robu prireditve na razglasitvi Delove osebnosti leta in dodal, da bo vlada v skladu s sklepi srečanja predsednikov parlamentarnih strank začela s pripravo deklaracije o reševanju odprtih reševanj s Hrvaško.

O odprtih poglavjih pogajanj

Sanader je poziv slovenskega kolega Boruta Pahorja sprejel, a le pod pogojem, če bi bili na njem navzoči predstavniki EU. Enakega mnenja je tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić. (Foto: Reuters)

Predsedniki parlamentarnih strank so namreč na sestanku 17. decembra sprejeli sklep, da bo vlada pripravila predlog slovenskega stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje med državama. Tega bo nato predložila v obravnavo in sprejem v DZ. Slovenija je na pristopni konferenci Hrvaške z EU 19. decembra uveljavila zadržke pri enajstih poglavjih.

Pri sedmih se je za to odločila, ker Hrvaška po njenem prepričanju v priloženi dokumentaciji posredno ali neposredno prejudicira mejo, pri štirih pa uveljavlja še druge vsebinske zadržke. Hrvaška je tako v pristopnih pogajanjih z EU odprla le eno in zaprla tri poglavja. Če bi bili zadržki Slovenije odpravljeni, pa bi jih odprla največ devet in zaprla pet.

Premier Borut Pahor je spričo zaostrenih odnosov s Hrvaško že takrat naročil slovenskemu veleposlaniku v Zagrebu, naj kabinetu predsednika hrvaške vlade posreduje njegov predlog za čimprejšnje srečanje premierov, na katerem bi po možnosti sodelovala tudi zunanja ministra. Sanader je poziv slovenskega kolega Boruta Pahorja sprejel, a le pod pogojem, če bi bili na njem navzoči predstavniki EU. Enakega mnenja je tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić.

Vajgl: Slovenija ima pravico

Slovenci smo vedno bili pomorski narod, poudarja Ivo Vajgl. (Foto: POP TV)

Hrvaški časopis Dnevnik.hr pa je danes poročal, da je predsednik Odbora DZ za zunanjo politiko Ivo Vajgl dejal, da "ima Slovenija pravico do dostopa na odprto morje, to pa je mogoče utemeljiti tudi z vidika mednarodnega prava, če Hrvaška v pogovorih o meji sprejme 'načelo pravičnosti'. Mislim, da je sedaj eden od zgodovinskih trenutkov za slovenski narod, trenutek, v katerem bomo nekaj dobili ali pa izgubili“, povzema Dnevnik.hr po slovenski nacionalni televiziji.

"Srž problema je po mojem mnenju v tem, da smo Slovenci pomorski narod in to smo tudi vedno bili. Pristop na odprto morje je nekaj, na kar imamo 'moralno' pravico. Vsekakor pa moramo tudi dokazati, da imamo do tega pravico na podlagi mednarodnega prava in na osnovi stanja na dan 25. junija 1991," je še dejal.

Vajgl je še poudaril, da je problem meje rešljiv in da je na Hrvaškem veliko razumnih politikov, ki prav tako menijo, da je situacijo s pomočjo načela pravičnosti mogoče rešiti.

SLS o meji s Hrvaško

Predsednik SLS Bojan Šrot je danes izrazil zadovoljstvo, da se je slovenska politika poenotila glede urejanja odnosov s Hrvaško in se odločila, da bo v državnem zboru sprejela resolucijo o tem vprašanju. Po Šrotovih besedah je SLS oktobra lani, takoj po državnozborskih volitvah, že tretjič vložila v državni zbor predlog resolucije o urejanju odnosov s Hrvaško. Glede sobotnega pogovora predsednika vlade Boruta Pahorja za časnik Večer, v katerem je izjavil, da sta se on in nekdanji predsednik vlade Janez Janša zavedala pomembnosti in občutljivosti urejanja odnosov s Hrvaško, je Šrot opozoril, da ta Pahorjeva navedba ne drži.

Meni namreč, da SLS že deset let opozarja na nujnost reševanja mejnega vprašanja s Hrvaško in pri tem poudarja dimenzijo tega vprašanja glede na slovenski nacionalni interes. Šrot se je tudi dotaknil izjave predstojnika katedre za mednarodne odnose Milana Brgleza, ki se sprašuje, ali bo Sloveniji uspelo obdržati celovitost Piranskega zaliva glede na to, da na južnem delu tega zaliva Slovenija nima kopenskega ozemlja.

"SLS se bomo ves čas zavzemali, da bo meja potekala tako kot je potekala 25. junija leta 1991", je dejal Šrot. (Foto: Jani Dolinšek)

Predsednik SLS je prepričan, da so izjave Brgleza v direktnem nasprotju z ugotovitvami skupine zgodovinarjev, ki je delala v okviru vladne skupine za rešitev mejnih vprašanj s Hrvaško. "Odpreti bo treba vprašanje določitve meje po kopnem pri katastrskih občinah Kaštel in Savudrija, ki so bile z londonskim memorandumom dodeljene Hrvaški. V SLS se bomo ves čas zavzemali, da bo meja potekala tako kot je potekala 25. junija leta 1991 in takrat je Slovenija imela nesporno suverenost nad Piranskim zalivom," je še dejal Šrot.

Italijanski zunanji minister Franco Frattini je poudaril, da Italija lahko posreduje v sporu med Slovenijo in Hrvaško. Italija močno podpira prizadevanja Češke, ki trenutno predseduje Evropski uniji, za posredovanje v sporu med Slovenijo in Hrvaško glede meja. Pri čemer je Frattini prepričan, da pri tem lahko posreduje tudi Italija, zato bo v prihodnjih dneh Pragi tudi formalno ponudil možnost italijanskega prispevka.

Italija ima odlične odnose tako s Slovenijo kot s Hrvaško, pravi Frattini, ki dodaja, da sta na nedavnem prvem srečanju v Bruslju skupaj s premierom Silviom Berlusconijem vprašala novega slovenskega premiera Boruta Pahorja, kaj namerava storiti s Hrvaško. Pahor je po Frattinijevih besedah dejal, da čaka na telefonski klic hrvaškega premiera Iva Sanaderja, če tega klica ne bo, pa ga bo poklical on, saj bo slovensko zadržanje pozitivno in konstruktivno.

Prihodnji teden bo italijanski zunanji minister o tem vprašanju govoril s hrvaškim premierom v Zagrebu, da ne bi bilo več ovir na poti vstopanja Hrvaške v EU. Italija namreč bolje razume slovensko-hrvaški spor, saj se za vprašanjem tridesetih kilometrov meje nahaja preteklost, ki so jo Italijani sami doživeli oziroma ki jo poznajo precej dobro, meni Frattini.