(Foto: POP TV)

V javnem pismu je 10 od 12 zastopnikov pacientovih pravic v Sloveniji zapisalo, da je treba nujno odpraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale v primeru nesrečne smrti Bora Nekrepa. Ker je zdravniški poklic dejavnost z visokim tveganjem, sprejemajo tudi možnost napak in zmot pri delu. Pri tem še poudarjajo, da je zakon o bolnikovih pravicah v veljavi od avgusta 2008, v primeru Nekrepa pa se je popolnoma zaobšel.

Nasprotujejo stihijskemu reševanju primerov in vsesplošnemu kritiziranju zdravstvenega sistema s strani širše javnosti. To po njihovih besedah povzroča škodoo dobrim zdravnikom, ki jih je v Sloveniji veliko, ti pa zaradi odločitev zdravniške zbornice v širši javnosti izgubljajo kredibilnost in ugled, a si zaradi močne cehovske solidarnosti ne upajo javno spregovoriti.

Direktor Direktorata za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje RS Janez Remškar je na sistemske napake opozarjal že pred letom dni. Predvsem je opozoril na neprimernost zavlačevanja pri primeru Nekrep, ki ni strokovno tako zapleten, da ga ne bi mogla rešiti domača stroka, in s tem na nepoštenost do nesrečnih staršev. Ne odobravajo ostrih in javnih napadov zdravniške zbornice in pozivov po "izobčenju" redkih zdravnikov, na primer Remškarja, ki si je upal spregovoriti o nepravilnostih. Ravno tako jih skrbi dejstvo, da je predsednik Komisije RS za medicinsko etiko Jože Trontelj za svojo nedavno in odkrito izjavo ni dobil večje podpore svojih kolegov. Med drugim je navedel: "Dolgo smo preveč molčali o napakah, ki se pojavljajo ob zdravljenju. Te napake so osupljivo pogoste. Med bivanjem v bolnišnici jih doživi vsaj eden od treh bolnikov. Pošteno odkrivanje in raziskava vzrokov sta edina načina, da se prepreči, da bi se iste napake ponavljale."

Bolniki so razočarani

(Foto: Blaž Garbajs)

Po prepričanju zastopnikov se je treba o nepravilnostih, zmotah in napakah pogovarjati "na neodvisi in visoko strokovni ravni, brez medijev, in poiskati hitre in učinkovite rešitve. Stalno opozarjanje na nepravilnosti in takojšnjo sistemsko odpravljanje le-teh lahko ponovno povrne izgubljeno zaupanje pacientov v zdravstveni sistem," menijo.

Trenutno po njihovih besedah bolniki razočarani vztrajno izgubljajo občutek varnosti pri procesu zdravljenja. Strah jih je posledic, če se obrnejo na zastopnike svojih pravic in z njimi spregovorijo o napakah ali dvomih. Kot dodajajo, je večina zdravnikov užaljena, če jih bolniki povprašajo o možnosti pridobitve drugega mnenja o poteku zdravljenja njihove bolezni.

'Normalno bi bilo, da je pacient partner pri zdravljenju'

"V normalnem, kakovostnem in želenem terapevtskem odnosu naj bi bil pacient upoštevan kot partner pri zdravljenju. In potem bi bilo nekaj povsem običajnega, da se partnerja v procesu zdravljenja odločita za mnenje drugega terapevta," so poudarili. Odgovorne so pozvali, naj se takoj vzpostavijo razmere, ki bodo omogočile bolnikom ustrezno in takojšnjo informacijo, tudi v primerih, ko se v teku zdravljenja pojavijo zapleti in napake, kakor je tudi v svetu in Evropski uniji in na kar že ves čas opozarja tudi Remškar.

Po njihovem mnenju je javnopravni model zbornic tvegano početje države, ki ima na zdravstvenem področju lahko zelo škodljive posledice za uporabnike zdravstvenih storitev. V Sloveniji bi bilo zato nujno preiti na zasebnopravni model ustanavljanja zbornic, kjer bi o področju javnih pooblastil odločala država, torej minister oziroma od njega pooblaščena oseba. Prav zaradi tega podpirajo ustanovitev neodvisne organizacije (agencije), ki bo po metodah, postopkih in formularjih, ki jih bo sicer določila stroka, izvajala nadzor z zbiranjem in analiziranjem podatkov, neodvisno od izvajalcev zdravstvenih storitev.

'Potrebne so spremembe, najpomembnejši za nas je pacient'

Nujno bodo potrebne tudi sistemske spremembe, hkrati pa tudi analiza dela sedanjega vodstva zdravniške zbornice na tem področju. Pri tem trdijo, da so za zastopnike pravic bolnikov najpomembnejši prav oni sami, ki morajo končno postati partnerji v teku zdravljenja in tudi oblikovalci zdravstvene politike, kar pa ob trenutni ureditvi ni mogoče.

Pod pismo se je podpisalo deset zastopnikov pacientovih pravic: Viktor Pilinger, Borut Ambrožič, Majda Zorec Karlobšek, Melina Omrzel Petek, Daša Hlade Zore, Biserka Inkret, Robert Sotler, Marjan Petrič, Stanka Vauh in Jožica Trošt Krušec.