FOTO: V rove so jih zmetali še žive

Policija je včeraj sporočila, da so v Barbarinem rovu na območju Laškega odkrili trupla več sto ljudi. O grobišču v rudniku je že leta 1990 v knjigi Teharske žive rane pisal Roman Leljak. Od uradnega odkritja pa je minilo kar 19 let.

Leljak je prepričan, da je šlo za načrtno prikrivanje: ''Kot vedno uradni zgodovinarji ne želijo povedati resnice. Za njih je resnica samo, da so odkrili in da se je zadeva naredila takrat in takrat." Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je v bran povedal, da je v Sloveniji vsega skupaj od 500 do 600 grobišč, kar je ogromno. ''Stanje v rovu je povsem drugačno, kot je lahko kdor koli pričakoval,'' je opozoril. ''Preveč je vsega. Partijsko-borčevski blok se z vsemi štirimi upira, da bi bilo kaj narejenega. Desničarji in cerkev, tako kilavi, kot so, tudi ne dajo kaj dosti od sebe. Mi se pa pač počasi premikamo, ampak nam gre kar v redu,'' je zatrdil.

Ovadba zoper domnevno odgovorne

"Vsi točno vemo, katera enota je to storila. Vodil jo je major Toni Anton Riček, ostali poveljujoči v tem početju pa so bili Ivo Jurčec, Alauf, Brečko, Lah, Starc, Pavček, Franc Šolar … Torej, da ne bo nobene pomote, za morišče je odgovorna 1. slovenska divizija narodne obrambe, 2. bataljon 3. brigade. Glavni partijski funkcionar Celja pa je bil Edvard Golc, ki je neposredno organizacijsko vodil vsa dogajanja od maja do septembra 1945,'' se ne da Leljak.

Opozoril je, da kazniva dejanja zoper človečnost ne zastarajo, ''razen v naši državi, v kateri so višji interesi tako in tako nad zakonitostjo''. Danes je na celjsko tožilstvo vložil kazensko ovadbo zoper domnevno odgovorne, v kateri je zapisal, da so tedanji oficirji in partijski funkcionarji ''neposredno izvrševali poboj civilnega prebivalstva s celjskega območja, s tako imenovanim statusom 'vojnih dobičkarjev' in vojnih ujetnikov, ki so bili pripeljani iz taborišča Vetrini iz Avstrijske Koroške. Partizanski vojski jih je uradno predala angleška vojska z dokumentom, ki ga je z angleške strani podpisal general Toby Low in so bili začasno nameščeni v taborišču na Teharjih''.

''V kraju Huda Jama pri Laškem – Barbara rov so storilci očitana kazniva dejanja izvrševali ponoči. Ujetnike so zvezane pripeljali z železnico in s tovornjaki ter jih odpeljali v Barbara rov in jih približno 300 metrov po vhodu za roko zvezane zmetali v jašek. Tako so umorili približno 750 jetnikov. Likvidacije je vodil partizanski major Riček Anton Toni, pripadnik 1. slovenske divizije narodne obrambe, 2. bataljon 3. brigade. Po poboju so z namenom prekritja svojih zločinskih dejanj jašek večkrat zabetonirali,'' je v obrazložitvi ovadbe zapisal Leljak, ki je kot dokaz navedel svojo knjigo Teharske žive rane.

Policisti za grobišče vedeli pred 20 leti?

Leljak je opisal, kako naj bi ga leta 1990 pred rovom, kjer je zbiral pričevanja za knjigo, prijeli policisti Policijske postaje Laško, in sicer zaradi suma skrunitve grobov. "Poskušali so me pregovoriti, naj tega ne delam, da me bodo ovadili za skrunitev grobišč ... Ravno tu so me pobrali, pred Barbarinim rovom, in so me celo noč zasliševali. Takrat, ko sem pripravljal pričevanja."

Veliko je tudi nejasnosti o narodnosti žrtev. Govora je o Slovencih in Hrvatih. Policija še zbira podatke, Leljak pa predvideva, da je bilo "v Hudi Jami največ pripadnikov domobranskih in četniških skupin, se pravi največ hrvaških in srbskih, nekaj pa je bilo tudi vojnih dobičkarjev iz Podgrada in Bežigrada pri Celju". Ocenjuje, da je v jami 750 ljudi, pri raziskovanju pa se je opiral tudi na "šoferja Ferdinanda, ki je takrat vozil ljudi v jamo".

Bo Slovenija dosegla 'spravo'?

Na kraj sta danes prišla tudi generalna državna tožilka Barbara Brezigar in vodja celjskih tožilcev Ivan Žaberl. Brezigarjeva je po prihodu iz rova opisala "zelo grozljiv prizor v jami". Dejala je, da o preiskavi ne more nič govoriti, prišla pa se je poklonit žrtvam povojnih pobojev. "To, kar sem videla, lahko kot človek ocenjujem, da je nekaj najbolj pretresljivega, kar lahko vidiš v življenju. Da več kot 60 let nismo bili sposobni raziskati takšne zločine, pa je naslednji problem. Ne vem, ali bo sploh možno odkriti storilce oziroma ali so sploh še živi," je poudarila. Od države pričakuje, "da bo sposobna razčistiti s preteklostjo in stvari postaviti na pravo mesto". Po njenem mnenju je "to tisto, kar bi si vsi v tej državi morali želeti, če hočemo živeti naprej".

Sodni izvedenec Jože Balažic je pojasnil, da trupla niso razpadla oziroma so ohranjene kosti. Drugih tkiv ni, ker so bila posuta z apnom. Po njegovi oceni težko bo identifikacija težka. Prepričan je, da žrtve niso bile ustreljene, saj so se storilci bali jamskih plinov. "V jami je ogromno čevljev, izgleda, da so se morali sleči in sezuti, preden so bili pobiti. To so vojaški čevlji, majhnih čevljev nisem videl, da bi lahko rekel, da so otroški. Ostanki oblačil so sivkaste barve, kar kaže na uniformiranost," je povedal. Po njegovih besedah je dolžina hodnika, v katerem so našli trupla, 15 metrov, širina pa 2,5 metra. Na začetku hodnika, ki je od vhoda v jamo oddaljen 400 do 500 metrov, je sedem trupel. Balažic meni, da je v tem hodniku med 200 in 300 pobitih ljudi, kaj se skriva v še dveh jaških, pa za zdaj ni znano. Okrog mesec dni bo stroka potrebovala, da očisti ta hodnik in se prebije do drugih jaškov.

Vodja evidentiranja prikritih grobišč in zgodovinar Mitja Ferenc je poudaril, da si niso predstavljali, da bodo našli kaj takega, ''kar oči težko sprejmejo''. Prva naloga bo odstranitev posmrtnih ostankov, ki preprečujejo vhod v drugi jašek. Dejal je, da so po sedemmesečnem delu dokazali obstoj enega večjih množičnih grobišč v Sloveniji in laški rudnik je prvi rudnik na svetu, ki je bil uporabljen kot prikrito grobišče. "Ko smo prišli do prve pregrade, se je pokazalo, da je horizontalni rov zasut z jalovino. Pregrade so bile narejene iz lesa, posute so bile z živim apnom. Naredili pa so jih po likvidaciji," je prepričan.

"Neizpodbitno je, da gre pri Hudi Jami za eno najhujših oblik nasilja povojne komunistične oblasti," pa je poudarila direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič. Po njenih besedah so v torek odkriti posmrtni človeški ostanki v Barbara rovu v Hudi Jami pri Laškem neizpodbitni materialni dokaz zločina.

Koliko je trupel?

Še vedno ni znano, koliko ljudi je umrlo v rovu. Prve ocene govorijo o več sto truplih, drugi predvidevajo, da jih bo okoli 1000. Pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Pavle Jamnik je povedal, da so danes nadaljevali z ogledom v jami, v naslednjih dneh pa se bo preiskava nadaljevala v kriminalistično-tehničnem smislu, veliko bo tudi sodno-medicinskega dela. Po njegovi oceni je število trupel za zdaj še neznanka, prav tako ne ve, kam bodo trupla po končani preiskavi odpeljana. "Trupla bodo ostala v rudniku, dokler se ne dogovorimo o podrobnostih in se uskladimo s stroko. V tem grobišču je veliko neznank. Iz enega pričevanja tako imenovane Pučnikove komisije izhaja domneva, da je nekaj žrtev slovenskih, nekaj pa hrvaških," je dejal.

"V Barbari rovu v Hudi Jami so po domnevi posmrtni ostanki tistih, za katere ni bilo prostora v rudniških jaških," meni vodja sektorja za vojna grobišča na ministrstvu za delo Marko Štrovs. Po njegovih besedah je v rovu okoli 200 do 300 mumificiranih trupel, na katerih ni vidnih strelnih ran, zato domneva, da so umrli zaradi plina.

''Tisti zid je bil tabu,'' je dejal Štrovs. Podrli so ga 24. junija lani, vendar je bil za tem zidom rov zasut z jalovino. Potem ko so rudarji izpraznili rov, so naleteli na drug zid iz trdega betona, vendar je bil tudi za tem zidom rov, zasut z jalovino. Ko so ga izpraznili, so naleteli na zaporko, za zaporko pa še na nov betonski zid, je pojasnil. "Za tem zidom je bila spet zaporka, za njo pa preperel les in spet nov zid," je dejal. "Za tem zidom nas je pričakala prva žrtev, ki si je izdolbla rov," je povedal. Kmalu so naleteli na drugo žrtev, ki je bila verjetno ubita. Nato je bil rov v dolžini devetih metrov zasut z glino, ko so jo odstranili, so naleteli na grozljivo odkritje. Kot je pojasnil Štrovs, so bili v rovu pobiti tja pripeljani goli, na sebi pa so imeli le čevlje. Po njegovih domnevah je bilo to narejeno sistematično, da se ne bi ugotovila identiteta pobitih.

Skrivnostni Barbarin rov

Barbarin rov je del premogovnika Huda jama pri Laškem in je bil v letu 1942 zaprt. ''O grobišču, v katerem naj bi bilo po pripovedovanju pokopanih do 12.000 žrtev pobojev v maju in juniju 1945, se je govorilo ves čas po vojni, vendar o tem ni bilo nobenih uradnih dokumentov ali drugih uradnih virov, ki bi potrdili govorice,'' so v današnjem sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za delo. ''Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je zato v začetku februarja 2008 pri Rudniku Trbovlje Hrastnik naročilo in tudi dobilo elaborat o možnostih za odprtje Barbarinega rova, ki je bil 380 metrov od vhoda zaprt z zidano pregrado. Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je potem v programu za leto 2008, ki ga je v začetku maja 2008 potrdila tudi vlada, zadolžila ministrstvo, naj izvede vse potrebno za raziskavo Barbarinega rova.''

''Pri odpiranju so preiskovalci naleteli na različne prepreke, predvsem tehnične, saj je bil rov na več mestih popolnoma zasut in zaščiten s številnimi debelimi zidovi. Kot je povedal vodja sektorja za vojna grobišča Štrovs, je rov po celotni širini in najmanj 20 metrov v dolžino prekrit s trupli v več plasteh, vendar celotnega obsega ni mogoče ugotoviti, saj je nadaljevanje rova zasuto. Jaške bodo preiskovalci raziskali v naslednjih mesecih. Zdaj v rovu teče kriminalistična preiskava in je zaprt za javnost,'' so dodali.

V večini parlamentarnih strank so poudarili potrebo po dostojnem pokopu najdenih posmrtnih ostankov.