Iz finančnih razlogov družine otrokom še vedno ne morejo privoščiti vseh šolskih izletov

Pred 63 leti je Organizacija združenih narodov pozvala vse države sveta, naj vsaka določi poseben dan, ki bo opominjal na pomembnost blaginje otrok. V Sloveniji praznujemo svetovani dan otroka vsak prvi ponedeljek v oktobru, ko se tudi začne tradicionalni teden otroka, ki ga že vse od leta 1954 organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Osrednja tema letošnjega tedna otroka je ''Povabimo sonce v šolo''.

Do kdaj sicer smo otroci, je zelo relativno, se strinjajo na Statističnem uradu (Surs). Po opredelitvi ZN so otroci vse mladoletne osebe, torej še niso stare 18 let. Na začetku leta 2017 je bilo med prebivalci Slovenije 364.253 ali 18 odstotkov otrok. V zadnjih desetih letih se je število otrok povečalo za 15.144, to je približno za toliko, kolikor prebivalcev ima občina Litija, so pojasnili statistiki. 

Tri četrt otrok, to je približno 270.000, živi skupaj z obema staršema, od tega 52 odstotkov s starši, ki so poročeni, 22 odstotkov pa s starši, ki niso poročeni oz. živijo v zunajzakonski skupnosti. Delež otrok, katerih starši niso poročeni, se je v obdobju od 2011 do 2015 povečal za štiri odstotne točke, obenem pa se je za enak odstotek zmanjšal delež otrok, katerih starši so poročeni. Četrtina otrok (24 odstotkov) je v letu 2015 živela samo z enim od staršev, večina od teh samo z mamo (83 odstotkov). Tri četrt otrok je imelo vsaj enega brata ali sestro, so ugotovili. 

Starši šolskih izletov ne morejo plačati vsem otrokom 

Vrtce je v šolskem letu 2016/17 po podatkih Sursa obiskovalo več kot tri četrt otrok, starih od enega do petih let, od tega jih je pet odstotkov obiskovalo zasebne vrtce. V zadnjih desetih letih se je število otrok, ki obiskujejo vrtce, povečalo za 15 odstotnih točk. Otroke v predšolskem obdobju pogosto varujejo tudi stari starši, prijatelji, sorodniki; v letu 2016 je bilo v takem varstvu več kot polovica otrok, starih do pet let (v tem podatku so upoštevani tudi otroci, ki so bili sicer vključeni v vrtce, nekaj ur na teden pa so bili tudi v varstvu pri starih starših, prijateljih, sorodnikih).

Zelo visoka sta tudi odstotka otrok, vključenih v osnovno in srednjo šolo. V letošnjem šolskem letu je osnovno šolo obiskovalo 97 odstotkov vseh otrok, srednjo pa 93 odstotkov. Od otrok, starih od 15 do 17 let, je bil v letu 2016 zaposlen približno vsak tisoči, brezposeln pa približno vsak dvestoti.

V večini gospodinjstev (97 odstotkov) so imeli otroci do 16 leta starosti primeren prostor za učenje in izdelavo domačih nalog. ''Odstotek takih otrok je bil nižji v številnejših,'' so pojasnili. 

Del šolanja je tudi plačljiv. ''Večini otrokom so starši ali skrbniki lahko omogočili šolske izlete in druge plačljive šolske aktivnosti. Iz finančnih razlogov pa tega niso mogli omogočiti otrokom v treh odstotkih gospodinjstev. Med gospodinjstvi, ki so živela pod pragom tveganja revščine, je bilo takih gospodinjstev več, in sicer devet odstotkov,'' so sporočili. 

Kaj pa krožki in počitnice?

Redno udeleževanje aktivnosti v prostem času, kot so krožki, športne dejavnosti, glasbena šola in druge dejavnosti, za katere je treba odšteti nekaj denarja, npr. za članarino, prispevke, opremo itd., so svojim otrokom, mlajšim od 16 let, v letu 2014 omogočili v 68 odstotkih gospodinjstev. To je v primerjavi s sosednjima Avstrijo (74 odstotkov) in Madžarsko (70 odstotkov) manj, v primerjavi s sosednjima Hrvaško (62 odstotkov) in Italijo (64 odstotkov) pa več. Največ otrok se je tovrstnih aktivnosti udeleževalo na Nizozemskem, Irskem in v Švici (v 90 odstotkih gospodinjstev); najmanj pa v Romuniji in Makedoniji (v 15  oz. 20 odstotkih).

Po podatkih raziskave NIJZ je 18 odstotkov mladostnikov v letu 2014 v prostem času več kot štiri ure na dan preživelo v sedečem položaju. 53 odstotkov mladostnikov je med šolskim tednom gledalo televizijo, videoposnetke in druge zabavne vsebine dve uri ali več na dan. 28 odstotkov mladostnikov je dve uri ali več na dan igralo igrice na računalniku ali drugih elektronskih napravah.

Vsaj en teden počitnic na leto zunaj doma, lahko tudi pri sorodnikih, prijateljih ali v počitniškem bivališču (vikendu), so otrokom, mlajšim od 16 let, omogočili v  91 odstotkih gospodinjstev. Za počitnice so bili v največjem odstotku prikrajšani otroci iz dohodkovno najšibkejših gospodinjstev; 15 odstotkov takih gospodinjstev svojim otrokom ni moglo privoščiti enotedenskih počitnic, so zaključili na Sursu.