Ostareli vredni manj kot hišni ljubljenček?

Da je nekaj hudo narobe s sistemom varstva starejših, v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) opozarjajo že dlje. V odprtem pismu vladi, Zavodu za zdravstveno zavarovanje in državljanom predsednik upravnega odbora SSZS Boris Koprivnikar vlado poziva naj še pred počitnicami vendarle prisluhne večletnim opozorilom. "Morda bomo v tem poletnem času ali po njem s spočitimi glavami bolj jasno videli dejstva, na katera opozarjamo že vrsto let, in pot, po kateri se vztrajno pomika tudi naš sistem institucionalnega varstva. Tudi ta gre počasi na počitnice, v Grčijo," svoje pismo začenja Koprivnikar.

Že leta 2001 so v skupnosti predlagali preoblikovanje javnih zavodov. Vse, kar se je zgodilo, pa gre na škodo varovancev, saj se "delež plačil uporabnikov povečuje, delež zdravstvene blagajne zmanjšuje, prej minimalni del za investicije pa je postal simboličen," opozarja Koprivnikar in pomenljivo dodaja, da "v desetih letih nismo uspeli najti bolj učinkovite oblike za poslovanje domov, v desetih dneh pa smo našli način za vzpostavitev državnega holdinga za upravljanje z vsem državnim premoženjem."

"Domovi se še nikdar niso tako utapljali v birokraciji, pravilnikih in soglasjih kot danes, razvoj se je praktično ustavil, standardi so iz 80. let prejšnjega stoletja, v tem času pa smo samo novih institucij zgradili več, kot je vseh uporabnikov pomoči v domačem okolju skupaj," opozarja Koprivnikar in dodaja, da se očitno nacionalni program sprejme zato, "da v praksi vemo, kaj ne delati."

Koprivnikar opozarja, da so evropske države zakonodajo o dolgotrajni oskrbi in negi začele sprejemati v 90. letih, "ko je postalo jasno, kam nas pelje demografija, spremembe v zdravstvenem stanju in socialne spremembe." "Do zdaj so tri koalicije to zakonodajo zapisale kot prioritetno v koalicijski sporazum," piše Koprivnikar. A rezultat je slab, saj je bil zakon predstavljen že leta 2004, do danes pa o treh predlogih, ki so na mizi, sploh še ne poteka razprava.

Za oskrbo ostarelega človeka manj kot za oskrbo ljubljenčka

Koprivnikar opozarja, da zdravje državljanov, še posebej ranljivih skupin prebivalstva, ni ena najvišjih vrednot te države. "Sredstva zdravstvene zavarovalnice na uporabnika v domovih se vztrajno zmanjšujejo, zdravstveno stanje pa vztrajno slabša. Trenutno prejmemo povprečno za nego naših uporabnikov, od katerih jih je tri četrtine v najbolj zahtevni negi, manj, kot stane oskrba hišnega ljubljenčka v mestnem zavetišču."

Da so starejši na slabšem, je vlada poskrbela tudi s spremembo zakonodaje na področju socialnih transferjev, svari Koprivnikar. "Starejši v domovih so izgubili varstveni dodatek, dodatno zavarovanje si plačujejo sami iz žepnin, občine in država vpisujejo 'plombe' na nepremičnine, svojci pa iščejo čim cenejše rešitve za nege potrebne starejše, ki pogosto ostanejo doma, zaprti in brez ustrezne nege. Tisti, ki pa imajo nekaj evrov na banki za svoj pogreb, so pa tako izgubili pravico do pomoči."

Zaradi nakopičenih težav, med katerimi Koprivnikar omenja tudi "probleme z zastarelo infrastrukturo, toge neuporabne kadrovske normative iz leta 1985, krivično oblikovanje cen za uporabnike, prelivanje sredstev stanovalcev za pokrivanje stroškov zdravstvene nege, neizpolnjevanje koncesijskih obveznosti države, večmesečne in celo večletne zamude pri rutinskih postopkih države, razmetavanje denarja zaradi slabo vodenih projektov, goro inšpekcijskih odločb, ki jih ne moremo izvesti," je med zaposlenimi, ki skrbijo za starejše, občutiti veliko nezadovoljstva. "Najbolj od vsega me skrbi, da se srčnih, delovnih in strokovnih sodelavcev, ki so skrb za starejše sprejeli ne zgolj kot delo, ampak poslanstvo, loteva apatija. Kako naj namreč razložimo, da v nebo vpijoči problemi, ki smo jih neštetokrat izpostavili in predlagali jasne, konkretne in izvedljive rešitve, še vedno niso rešeni. Ne vem, kako je z vami, ampak sam vem, da bom nekoč star in bom potreboval pomoč," odprto pismo zaključuje Koprivnikar.