V Evropi, tudi v Sloveniji, razsajajo ošpice

O vse več obolelih za ošpicami poročajo tudi številne evropske države, zato na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) svetujejo vsem, ki bodo med dopustom potovali v Evropi in še niso preboleli ošpic oziroma niso bili cepljeni, naj se cepijo pred potovanjem.

Bolniki, ki pri sebi opazijo znake bolezni, naj se po telefonu posvetujejo z zdravnikom, ki bo dal ustrezna navodila. Ob pojavu ošpic izvajajo ukrepe, med katerimi je najučinkovitejše čimprejšnje cepljenje oseb, ki so bile v stiku z bolnikom. Zato svetujejo vsem, ki jih zdravstvena služba zaradi stika z bolnikom z ošpicami povabi na cepljenje, naj se nemudoma odzovejo.

Okužbe iz tujine prinesli v Slovenijo

Letos so prvi primer zabeležili aprila, ko je bil zaradi ošpic v bolnišnico sprejet slovenski državljan, ki je pred boleznijo pet tednov živel v tujini. Še nekaj primerov ošpic so zabeležili v zadnjem tednu. Oboleli, ki proti ošpicam niso bili cepljenih oziroma jih niso preboleli, so se okužili v tujini, potem pa so okužbo razširili tudi v svojo okolico.

Cepljenje je najučinkovitejša zaščita

Pri ošpicah so sicer možni hudi zapleti, zaenkrat pa so le redki oboleli potrebovali bolnišnično zdravljenje. Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje ošpic je cepljenje z dvema odmerkoma cepiva.

Po besedah Alenke Kraigher z IVZ so "od leta 1990 otroci pri nas cepljeni z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR). Prvi odmerek cepiva prejmejo v starosti od 12 do 18 mesecev, vnovič so cepljeni ob vstopu v osnovno šolo." V Sloveniji je precepljenost proti ošpicam dobra, posebej v zadnjih letih, ko je letno cepljenih 95 odstotkov otrok v starosti od 12 do 18 mesecev. Tako visoka precepljenost otrok je ovira za širjenje virusa ošpic.

"Vsekakor pa je za ošpice dovzeten vsakdo, ki jih ni prebolel oziroma ni prejel dveh odmerkov cepiva," je pojasnila in dodala, da se pri veliki večini oseb po cepljenju razvije doživljenjska odpornost proti ošpicam. Zaradi vnovičnega pojava ošpic v Sloveniji bo v prihodnje potekalo aktivno epidemiološko spremljanje bolezni, intenzivno bodo poiskali osebe, ki so bile v stiku z bolnikom, in cepili dovzetne osebe.

V kliničnem centru so pripravljeni

V ljubljanskem kliničnem centru preverjajo, ali so bili njihovi zaposleni cepljeni. Če niso bili, jih bodo cepili. "Če zaposleni nima podatka, da je bil dvakrat cepljen oziroma da je naravno prebolel ošpice, mu je potrebno odvzeti serološke preiskave na ošpice," je pojasnila vodja službe za preprečevanje bolnišničnih okužb Tatjana Lejko. Če zaposleni ni bil nikoli cepljen proti ošpicam, mora prejeti dva odmerka cepiva v razmiku enega meseca. Če je bil cepljen samo enkrat, mora prejeti drugi odmerek cepiva.

Poskrbeli so tudi za klinične poti izolacije za bolnike z ošpicami, ki jih je treba strogo osamiti in se ne smejo zadrževati v čakalnici z drugimi pacienti. Obolele praviloma preusmerijo na pregled na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja, pred tem pa obvestijo tudi zdravnika v urgentni ambulanti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Za večino bolnikov z ošpicami pregled pri specialistu ni potreben in jih praviloma obravnava izbrani osebni zdravnik.

Pojavljanje ošpic v Evropi

Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je bilo v Evropi zabeleženih več tisoč primerov ošpic, največ v Franciji, okužene pa so zabeležili tudi v Belgiji, Franciji, Švici, na Švedskem, Srbiji, Danski, Norveški, Nemčiji, na Nizozemskem, Rusiji, Veliki Britaniji, Turčiji, Romuniji, Italiji in tako dalje.

Ošpice so zelo nalezljiva bolezen

Ošpice so ena najbolj kužnih nalezljivih bolezni. Virus se prenaša kapljično po zraku, z neposrednim stikom z izločki dihal okužene osebe in s posrednim prenosom s sveže onesnaženimi predmeti. Virus ošpic lahko ostane aktiven do dve uri v zraku ali na površinah v prostoru, kjer je bil bolnik.

Za obolenje so značilni: vročina, kašelj, nahod, vnetje veznic in rdečkast izpuščaj, ki se najprej pojavi za ušesi in se nato razširi po vsem telesu. Izpuščaj se pojavi po treh do sedmih dneh od začetka bolezni, traja štiri do sedem dni in se lahko konča z luščenjem.

Potek bolezni je ponavadi težji pri dojenčkih, odraslih ljudeh in pri osebah z imunsko pomanjkljivostjo. Zapleti bolezni se lahko kažejo kot vnetje srednjega ušesa, pljučnica, krup, driska in vnetje možganskega tkiva.

Smrtni izid bolezni je relativno redek. Poleg običajnih bolezenskih znakov se lahko v približno 30 odstotkov primerov pojavijo zapleti, kot so vnetje srednjega ušesa, pljučnica, postinfekcijski encefalitis. Za zdravljenje ošpic ni posebnega zdravila.