''Stališče ustavnega sodišča je, da arbitražni sporazum ne določa poteka državnih mej med državama pogodbenicama, temveč gre za akt, katerega namen je vzpostaviti mehanizem za mirno rešitev mejnega spora. To posledično pomeni, da bo razsodba arbitražnega sodišča lahko odstopila od mejne črte med Slovenijo in Hrvaško, kakor je določena v II. razdelku Temeljne ustavne listine. Arbitražni sporazum bo lahko povzročil, zaradi sodbe arbitražnega sodišča, katere implementacija je obvezna, pravno stanje, ki bo v neskladju z ustavo RS ali pa bo Slovenijo silil v kršitev mednarodne pogodbe. Oboje je ustavno nedopustno,'' so danes zapisali v SDS.
Državni zbor bi moral po navedbah SDS tako najprej spremeniti ustavo, šele nato bi lahko sprejel zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Na podlagi tega v SDS ugotavljajo, da ''je bil zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma sprejet na neustaven način, brez potrebne dvotretjinske večine poslancev, samo z navadno večino''.
''Na tej podlagi poslanke in poslanci ustavnemu sodišču predlagajo, naj ugotovi, da je zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma v neskladju z Ustavo RS, do svoje končne odločitve pa zadrži njegovo izvrševanje,'' so še zapisali v izjavi za javnost.
Na referendumu o arbitražnem sporazumu junija letos je sicer večina volivk in volivcev novembra lani podpisani sporazum podprla.
'Drugačna presoja ni verjetna'
Profesor na pravni fakulteti v Ljubljani prof. dr. Rajko Pirnat je danes za STA ocenil, da "ni verjetno", da bi ustavno sodišče glede zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma "presodilo kako drugače", kot je že presodilo o arbitražnem sporazumu, ko je marca ocenilo, da je v skladu z ustavo.
Pirnat, ki sicer ne pozna vsebine zahteve in jo je komentiral glede na vsebino sporočila za javnost, je poudaril, da opozicijski poslanci v zahtevi za ustavno presojo ne navajajo novega argumenta in da ne verjame, da bi se ustavno sodišče postavilo na drugačno stališče, kot se je, ko je presodilo, da je arbitražni sporazum v skladu z ustavo. Vlagatelji zahteve so namreč uporabili argumentacijo, "ki je bila navajana že prej", ustavno sodišče pa ji na noben način ni sledilo že v presoji ustavnosti arbitražnega sporazuma.
"Če bi ta argumentacija veljala, bi bil že sam sporazum neskladen z ustavo," je dodal. Kot je poudaril, je "sam zakon o ratifikaciji vsebinsko prazen", torej opozicijski poslanci po njegovem mnenju z vložitvijo zakona v presojo ustavnemu sodišču "ponovno izpodbijajo ustavnost arbitražnega sporazuma pod firmo, da napadajo zakon".
Gre za argumentacijo, da je arbitražni sporazum že sam po sebi v neskladju z ustavo, ker bi odločitev arbitražnega sodišča lahko bila drugačna, kot je interpretacija temeljne ustavne listine glede razmejitvene črte na morju, je Pirnat povzel argumentacijo opozicije. Ob tem je poudaril, da "ustavno sodišče temu ni sledilo, izrazito je reklo nasprotno – arbitražni sporazum je samo postopek, način reševanja spora, nič vsebinskega ne odloča o tem, kje bo potekala meja, in zato tudi ni mogoče reči, da je neskladen z ustavo".
Poudaril je še, da se ustavno sodišče že v svojem junijskem mnenju ni postavilo na stališče, da je treba prej spremeniti ustavo, "ker niti v samem arbitražnem sporazumu niti v zakonu o ratifikaciji sporazuma, ki je vsebinsko prazen, ni ničesar, kar bi bilo v neskladju z ustavo".
Da bi lahko bila odločitev arbitražnega sodišča taka, da bo zahtevala spremembo ustave, pa je drugo vprašanje, je dodal in poudaril, da to še ne pomeni, da sam arbitražni sporazum ni v skladu z ustavo.
Pojasnil je še, da "sama vložitev zadeve na ustavno sodišče ne zadrži izvršitve zakona" – torej lahko slovenska in hrvaška vlada kljub temu izmenjata diplomatski noti, s čimer bo sporazum postal tudi mednarodnopravno obvezujoč za obe državi. Zakon o ratifikaciji sporazuma je namreč ravno minulo soboto vstopil v veljavo tudi v Sloveniji, tako da bi vladi noti lahko izmenjali.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.