Opozicija vztraja pri uveljavitvi fiskalnega pravila z letom 2015

V SLS pred nedeljskim parlamentarnim vrhom, na katerem se bodo stranke poskušale dogovoriti o fiskalnem pravilu, vladi posredujejo tri zahteve.

Najprej zahtevajo preložitev ponedeljkove izredne seje DZ o ustavnih spremembah referendumske ureditve, nadalje pa, da na torkovi izredni seji DZ glasuje o zapisu fiskalnega pravila v ustavo z letnico 2015, je povedal predsednik SLS Franc Bogovič. Pričakuje, da se bodo stranke v nedeljo dogovorile tudi o načinu sprejemanja sprememb referendumske ureditve. V SLS se ne morejo znebiti občutka, da želi koalicija "na silo odločati o referendumski ureditvi in vnašati negotovost glede fiskalnega pravila". Podobno menijo tudi v drugih dveh opozicijskih strankah.

V SLS od vlade še zahtevajo, da pripravi konkreten nacionalni reformni program in program stabilnosti 2013. Da ju s konkretnimi ukrepi še ni, po njihovem mnenju vpliva na strmoglavljanje bonitetnih ocen države, to pa na "pregrešno drago zadolževanje, kot ga je izpeljal finančni minister Uroš Čufer z zadnjo izdajo dolarskih obveznic".

NSi: Odločanje o fiskalnem pravilu je prioriteta

V NSi podpirajo dogovorjene spremembe referendumske ureditve, a se jim zdi prioritetno odločanje o fiskalnem pravilu. Podpredsednik NSi Aleš Hojs je izpostavil, da bodo vztrajali pri uveljavitvi fiskalnega pravila leta 2015, saj da bi kot stranka sicer izpadli nekredibilno.

Po Hojsovem prepričanju je treba fiskalno pravilo sprejeti takoj, ob čemer je spomnil, da ne gre le za državni proračun, temveč proračune številnih občin. Prenos predloga fiskalnega pravila v ustavo iz tretje faze parlamentarnega postopka na ustavno komisijo, kot to namerava narediti koalicija, pa je po njegovem mnenju glede na obstoječe zakonske norme škandal.

DL: To je tako kot z bolnim zobom – pozneje ga zdravimo, bolj boli

Namestnica vodje poslanske skupine Državljanska lista (DL) Katarina Hočevar je pojasnila, da je prestavitev letnice uveljavitve fiskalnega pravila za DL sprejemljiva zato, ker si želijo dogovora glede te ustavne spremembe. Če pa za fiskalno pravilo ne bo potrebnih 60 glasov poslancev, pri odločanju o njem nima smisla vztrajati. Zavrnitev predloga bi imela po njenem mnenju veliko hujše posledice kot odlog odločanja.

Hočevarjeva glede uveljavitev fiskalnega pravila opozarja: "To je tako kot z bolnim zobom – pozneje kot ga boste začeli zdraviti, bolj boleče bo zdravljene". Dodaja, da je treba zadolževanje v nedogled enkrat ustaviti. Rezi v javne finance bodo po njenih besedah boleči, vendar ob tem opozarja, da "imamo v Sloveniji skandinavsko javno porabo in balkansko produktivnost".

Prenos odločanja glede referendumske ureditve pa bi v DL po besedah Hočevarjeve podprli, če bi to pomenilo, da bodo še maja te spremembe sprejeli.

DeSUS: Rok naj bo realen

Po mnenju prvaka DeSUS Karla Erjavca mora Slovenija ne glede na izdajo obveznic izvesti reforme, tudi fiskalno pravilo. Opozarja pa, naj za njegovo uveljavitev navedejo v ustavo realen rok. Ne verjame, da lahko javne finance rešijo do leta 2015, zato bi bilo zapisati uveljavitev fiskalnega pravila leta 2015 po njegovem mnenju samomorilsko.

Prvak SDS Janez Janša je z vztrajanjem pri uveljavitvi fiskalnega pravila leta 2015 po Erjavčevem mnenju bolj destruktivna kot konstruktivna opozicija. Meni, da Janša na tem vztraja zato, ker bi uveljavitev fiskalnega pravila leta 2015 pomenila reze, ki jih je nemogoče prenesti, zato bi povzročili nemir, demonstracije. Vlada namreč opozarja na močne reze v javne finance v primeru uveljavitve fiskalnega pravila leta 2015. Erjavec meni, da bi to pomenilo nižje pokojnine, nižje plače v javnem sektorju...

V SLS menijo, da so mehanizmi fiskalnega pravila dovolj fleksibilni, da bodo prilagoditev strukturnega primanjkljaja lahko izvedli postopoma in da ne bo ogrozil gospodarskega okrevanja države.

Hojs ob opozorilih vlade meni, da je znižanje plač v javni upravi mogoče doseči, v ožji državni upravi pa so potrebna tudi odpuščanja. "Strašenje, da bi bilo treba znižati pokojnine, je brezpredmetno," ocenjuje.

Odziva SD še ni, Pozitivna Slovenija se do nedeljskega parlamentarnega vrha ne bo odzivala. Janša je že minuli teden pojasnil, da SDS vztraja pri uveljavitvi fiskalnega pravila z letom 2015 in da morajo o tem odločati pred odločanjem o ustavnih spremembah referendumske ureditve.

"Izdaja obveznic je dokaz, da je treba reforme sprejeti čim prej"

V strankah so se odzvali tudi na izdajo slovenskih obveznic. Po mnenju Bogoviča je "neumnost, da smo obveznice tako na silo prodajali", preden bi sprejeli potrebne ukrepe.

Podobno je tudi Hojs prepričan, da bi bili donosi na obveznice lahko nižji, če bi vlada prej predstavila kredibilen reformni program. Vendar tega po njegovem mnenju še ni storila, zato so, pravi, investitorji kupovali slovenske obveznice izključno zaradi izjemno visokega donosa. "Tako visokih obresti namreč ne dobijo za nobeno državno obveznico, ne italijansko, ne špansko," pravi Hojs.

Po mnenju Hočevarjeve pa je izdaja obveznic le še en dokaz za to, da je treba reforme in ustavne spremembe sprejeti čim prej. Ocenjuje, da smo se zadolžili zelo drago, a da v "nedogled tega ne moremo početi".