Opozicija se boji, da bodo NLB prodali 'pod mizo'

Vlada je za dokapitalizacijo NLB in NKBM predlagala novelo zakona o bančništvu, nad katero pa ni navdušena opozicija. Predlog bankam omogoča dokapitalizacijo z izdajo pogojno zamenljivih obveznic (Contingent Convertible Bond – Co Co obveznice), za katere je značilna zamenljivost za kapital, ko se kapitalska ustreznost banke zniža pod sedem odstotkov. Predlog je v torek podprl odbor DZ za finance in monetarno politiko brez glasov opozicije.

V PS in SD ne nasprotujejo dokapitalizaciji NLB, ki se mora zgoditi do konca junija, ne temu, da bi se delež države v njej znižal na 25 odstotkov plus eno delnico. Nasprotujejo pa načinu in možnosti, da bi belgijska KBC, nekaj več kot 25-odstotna lastnica NLB, s pogojno zamenljivimi obveznicami prišla do večjega lastništva v NLB, ter da bi se pod pretvezo novele zakona o bančništvu v resnici zgodila privatizacija oz. prodaja največje banke v državi.

Poslanka PS Alenka Bratušek in vodja poslanske skupine SD Janko Veber sta povedala, da vlada na seji odbora za finance ni znala odgovoriti na vprašanje, kdo bo kupil te obveznice in kdaj se bodo lahko spremenile v lastniški delež. Poslanci opozicije se zato bojijo, da bo vlada poceni in mimo oči javnosti prodala NLB, zato pri glasovanju niso sodelovali.

"Po ocenah je skupnega državnega premoženja za približno 11 milijard evrov, kar je nekaj več od enega proračuna," je orisala Bratuškova in spomnila, da se premoženje prodaja le enkrat. Do seje odbora za finance so v PS predlog novele zakona o bančništvu po njenih besedah podpirali, zdaj pa ga ne, ker nimajo nobenih odgovorov in nobenih zagotovil, da ne gre za "prodajo NLB pod mizo".

Slovenija ne bo postala belgijski hlapec

Poslanec SDS Andrej Šircelj je to možnost zavrnil. "Pojavile so se govorice, a podlaga za te razprave je nerealna," je zatrdil. "Slovenija ne bo postala belgijski hlapec in v torek na odboru za finance ni bilo nobene kriminalke," je zavrnil takšne navedbe Vebra oz. Bratuškove. Šircelj zagotavlja, da bo vse potekalo transparentno in pod nadzorom.

Za kolikšno ceno bi se lahko prodalo delnice NLB ali NKBM, Šircelj ni vedel navesti. Je pa poudaril, da o ceni nečesa vedno odločata kupec in prodajalec. Prav to je eden glavnih očitkov PS vladi: da se ne določi, pod kakšno ceno država deleža v NLB ne bo prodajala, je navedla Bratuškova. PS tudi vladi očita, da še vedno ni pripravila strategije upravljanja državnega premoženja.

V opoziciji so kritični tudi do časovnega pritiska, ki ga s sprejemom zakona po nujnem postopku tik pred zdajci – skupščina NLB bo o dokapitalizaciji odločala 27. junija, banka pa se mora v skladu z zahtevami evropskega bančnega regulatorja (Eba) in Banke Slovenije dokapitalizirati najpozneje do 30. junija – vrši vlada.

Najprej naj odkrijejo odgovorne za kritično stanje v bankah

Na kakšen način naj se izpelje zgodbo z NLB, v PS niso želeli navesti. Medtem pa so v SD za to, da se NLB dokapitalizira iz proračuna, hkrati pa naj se vendarle opravi pregled njenega poslovanja.

S tem bi, kot je nadaljeval Veber, lahko odgovorili na vprašanje, kdo je odgovoren za lahkotno obravnavanje in dajanje kreditov gospodarstvu in razlogih za njihovo nezmožnost vračila. Po oceni SD so po Vebrovih besedah za to odgovorni vodilni v banki, treba pa bi bilo pregledati, ali je svojo vlogo odigrala tudi Banka Slovenije.

V obeh opozicijskih poslanskih skupinah se bodo o tem, kako bodo ravnali v petek, ko bo na izredni seji o predlogu novele zakona razpravljal in odločal DZ, še odločili.