VIDEO: Predsednika republike bomo volili 22. oktobra

Volitve predsednika republike bodo v nedeljo, 22. oktobra, je opoldne v Narodni galeriji razglasil predsednik DZ Milan Brglez. Volilna opravila začnejo teči 21. avgusta.

"Želel bi si kampanjo, ki bi v ospredje postavila funkcijo predsednika republike," je ob podpisu odloka o razpisu predsedniških volitev dejal Brglez.

V kolikor pride do drugega kroga volitev, bodo te tri tedne kasneje. Inavguracija predsednika republike bo v parlamentu 22. decembra.

Od dneva razpisa do glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni

Konec letošnjega leta namreč izteče mandat aktualnemu predsedniku republike Borutu Pahorju, ki je svoj prvi mandat nastopil 23. decembra 2012. V skladu z zakonom o volitvah predsednika republike predsednik DZ predsedniške volitve razpiše najprej 135 in najpozneje 75 dni pred iztekom petletne oziroma podaljšane mandatne dobe prejšnjega predsednika republike.

Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni. Volitve predsednika republike morajo biti opravljene najpozneje 15 dni pred iztekom petletne mandatne dobe prejšnjega predsednika republike.

Brglez kandidatom zaželel 'smelosti in poguma'

Brglez je danes ponovil, da ne namerava kandidirati. Je pa ocenil, da Slovenija potrebuje predsednico ali predsednika z odlikami, kot so pogum, načelnost, iskrenost, poštenost in odprtost.

"Slovenija potrebuje nekoga, ki se bo oglasil vedno, ko bo treba o perečih družbenih vprašanjih in dilemah zavzeti stališča. Predsednik republike je namreč vrhovna moralna in politična avtoriteta v državi, zato se mora in je prav, da svojo avtoriteto udejanja tudi s tem, da se opredeljuje do vseh dogajanj v naši državi in družbi," je dejal. Kandidatom je zaželel smelosti in poguma, izvoljenemu na volitvah pa "veliko vladarske modrosti, v korist vseh nas in naše skupne domovine".

Ob vprašanju, ali njegov opis, kakšen bi moral biti predsednik republike, izraža tudi kritiko do dela aktualnega predsednika Pahorja, se ni želel konkretno opredeliti. "Lahko jo jemljete kot kritiko ali spodbudo, da bi v prihodnjem mandatu ravnal na ta način, ki je najprimernejši v našem političnem sistemu," je dejal.

Sicer pa si Brglez želi kampanje, ki bi v ospredje postavila funkcijo predsednika republike in vse pristojnosti, ki jih ima v našem sistemu, in ne toliko druga vprašanja. Predvsem si želi odgovorov, na kakšen način namerava predsednik republike delovati avtonomno, glede na vse druge akterje v slovenskem političnem prostoru. Sicer pa je, kot je priznal, toliko realista, da takšne kampanje ne bi pričakoval. "Sem pa toliko utopista, da si lahko v tem trenutku to želim," je pristavil.

Po Brglezovem mnenju je 22. oktober za prvi krog volitev prvi primeren datum po tistem, ko bodo končali opravila v zvezi z referendumom o zakonu o drugem tiru, ki bo 24. septembra, ter se zatem lahko v polnosti posvetili volitvam predsednika. Ob tem je spomnil na to, da morajo biti najpozneje 25 dni pred samimi volitvami vložene vse kandidature.

Pričakovati, da bo Pahorja podprla vsaj SD

Pahor se bo potegoval za nov mandat in čeprav je napovedal, da bo kandidiral kot neodvisni kandidat, je pričakovati, da ga bo podprla vsaj SD. Boj za predsedniški stolček je napovedala tudi predsednica NSi Ljudmila Novak, v drugih parlamentarnih strankah pa so glede kandidatur ali podpore kandidaturam še skrivnostni.

Je pa kandidaturo napovedalo več drugih znanih in manj znanih obrazov. V tekmo se tako želijo podati veleposlanik v Makedoniji Milan Jazbec, igralec in aktualni kamniški župan Marjan Šarec, pesnik Andrej Rozman - Roza, komik Žiga Papež - Papster, Damjan Murko, Dominik Kozarič, Jožef Jarh, Jordan Zahar, Ludvik Poljanec, Aleš I Cepič, Dušanka Janša in Martina Valenčič.

Kandidaturo lahko najkasneje vložijo v sredini zadnjega septembrskega tedna

Volivci bodo imeli priložnost izraziti podporo posameznim kandidatom od 21. avgusta, od takrat pa bo mogoče tudi vlaganje kandidatur. Te lahko kandidati vložijo najpozneje v sredini zadnjega septembrskega tedna.

Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje deset njihovih podpisov, če na volitvah nastopi s podporo volivcev, pa najmanj 5.000 podpisov volilnih upravičencev.

Politične stranke kandidate določijo po postopku, določenem z njihovimi pravili, kandidature pa mora s podpisi podpreti najmanj 3.000 volivcev ali trije poslanci. Skupnega kandidata lahko predlaga tudi dvoje ali več političnih strank, vendar pa posamezna politična stranka lahko določi le enega kandidata.

Kandidature, ki jim morajo kandidati priložiti soglasje, se bodo lahko vlagale do 25 dni pred dnevom glasovanja, kar pade v zadnji septembrski teden. Še pet dni po tistem pa lahko kandidati soglasje umaknejo. Državna volilna komisija bo nato preizkusila zakonitost vloženih kandidatur, s čimer bodo predsedniški kandidati postali tudi uradni kandidati. Seznam kandidatur bo Državna volilna komisija objavila najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja.

Stroški kampanje ne smejo preseči 0,25 evra na volilnega upravičenca v državi

Uradna volilna kampanja bo stekla 30 dni pred dnem glasovanja in bo trajala vse do izteka 20. oktobra, ko bo nastopil volilni molk. Še pred začetkom kampanje, in sicer 45 dni pred dnem glasovanja, pa morajo organizatorji odpreti posebne transakcijske račune, na katerih morajo zbrati vsa sredstva, namenjena financiranju kampanje.

Stroški volilne kampanje za volitve predsednika republike ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Če pride do ponovitve glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata v drugem krogu lahko povečajo še za 0,15 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Organizatorji volilne kampanje, za katerih kandidate je glasovalo najmanj deset odstotkov volilnih upravičencev, ki so glasovali, so upravičeni do delnega povračila stroškov. Za vsak dobljeni glas se jim povrnejo stroški v višini 0,12 evra.

Na tokratnih volitvah bo sicer veljalo nekaj novosti, ki so jih poslanci sprejeli aprila z novelo zakona o volitvah v državni zbor. Te se nanašajo na glasovanje po pošti, in sicer bodo morale biti po novem glasovnice na pošto oddane na dan glasovanja pred 19. uro, sicer bodo neveljavne. Ne bo pa za predsedniške volitve še veljala ureditev, po kateri morajo biti vsa volišča dostopna invalidom, saj se bo ta določba začela uporabljati šele prihodnje leto.

Predsednik republike se voli za pet let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na to funkcijo. Po ustavni ureditvi predsednik predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Med njegovimi pristojnostmi so razglašanje zakonov, imenovanje in predlaganje nekaterih funkcionarjev ter razpis volitev v državni zbor.