Onesnaženo zemljino ob železniški progi v Celju prekrili s folijo

Ob rekonstrukciji železniške proge Celje-Zidani Most so pri izkopu na območju stare Cinkarne naleteli na onesnaženo smrdljivo zemljino. Da bi preprečili škodljive učinke, so jo prekrili s folijo. Kot je za STA povedal predstavnik Civilne iniciative Celje Boris Šuštar, je izkopana zemljina onesnažena s cinkom in svincem, najbrž tudi s kadmijem.

Tudi prve analize, ki jih je naročila Direkcija RS za infrastrukturo kot investitorica nadgradnje omenjene železniške proge, so pokazale, da je zemljina kontaminirana.

Po Šuštarjevih besedah sicer folija zdaj onemogoča prašenje in smrad, če izkopane zemljine ne bodo vozili na druge lokacije, pa večje škode ne pričakuje. Nadgradnja železniške proge se medtem nadaljuje.

Šuštar je še povedal, da so ob železniški progi poleg kupov izkopane zemlje odloženi tudi železniški pragovi, ki so prepojeni s strupenimi smrdljivimi premazi.

Gre za območje stare cinkarne, ki je bilo že v preteklosti kontaminirano. Ko je stara cinkarna še obratovala, so namreč v zemljino vkopali več sodov odpadnega katrana, je spomnila okoljevarstvenica Cvetka Ribarič Lasnik.

Če izvajalec naleti na onesnaženje ali onesnaženo zemljino, je treba s tem ravnati kot z odpadkom

Agencija RS za okolje (Arso) je sicer pred začetkom obnove železniške proge direkciji za infrastrukturo izdala sklep, da presoja vplivov na okolje ali pridobitev okoljevarstvenega soglasja nista potrebni, ker da nameravani poseg ne bo imel pomembnih vplivov na okolje.

To so ugotovili v okviru tako imenovanega predhodnega postopka, kjer se na podlagi vrste posega in drugih značilnosti presodi, ali bi zaradi posega lahko nastali škodljivi vplivi na okolje, navajajo na Arsu.

Po navedbah Arsa so direkcijo opozorili in ji tudi dali navodila za ravnanje v zvezi z gradbenimi odpadki, odpadki pri rušenju in izkopi. V okviru tega postopka je namreč nemogoče vedeti, na kaj bo nosilec posega naletel med izvajanjem del. Če naleti na onesnaženje ali onesnaženo zemljino, je treba s tem ravnati kot z odpadkom, še prej pa z analizami ugotoviti, ali gre za nevaren ali nenevaren odpadek. Od te ugotovitve je odvisno nadaljnje ravnanje, pravijo na Arsu.

Investitor ni rabil gradbenega dovoljenja

S celjske občine pa so sporočili, da investitorju ni bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja, zato občina ni stranka v postopku.

"Investitor, ki je začel obnovo železniških tirov na območju tovorne postaje Čret, nas ni seznanil z začetki del. Da se je začela obnova na tej lokaciji, smo izvedeli iz medijev. Pri rekonstrukciji in obnovi železniškega vozlišča je investitorju dovoljeno le sledenje svoji resorni zakonodaji, občina ni vključena in k posegom ne podaja soglasij, izjema so le posegi v cestno infrastrukturo. Soglasje posega v cestno infrastrukturo je izdala občina na drugem delu trase, in sicer za poglobitev podvoza pod železniško progo pri pošti, in dovoljenje za začasni gradbiščni priključek v naselju Zagrad, ki izvajalcem omogoča dostop z občinske ceste do železniške proge," so še dejali na celjski občini.

Evropska komisija je novembra lani potrdila predlog sanacije onesnaženega zemljišča na območju Bukovžlaka v Celju. Med ukrepi bo površinska remediacija zemljine in izgradnja pokrova, ki bo zmanjšal pronicanje padavin. Projekt bo po sedanjih ocenah stal 2,8 milijona evrov, območje pa naj bi bilo sanirano do konca leta 2021.

V okviru sanacije degradiranega zemljišča v Bukovžlaku, ki je v pristojnosti države, so doslej izvedli potrebne analize in pripravili študijo izvedljivosti. Območje, ki je onesnaženo s težkimi kovinami, bodo sanirali tako, da bodo zemljino površinsko remediirali in zgradili pokrov, ki bo zmanjšal pronicanje padavin, ter vzpostavili sistem za monitoring podzemne vode. Pokrov bo zgrajen iz plasti vodotesnega materiala, plasti drenaže za odvajanje padavin in zaključne plasti. Kakšna bo slednja, bo odvisno od tega, čemu bo površina namenjena (če bo npr. park, bo ta sloj travnat).