Četrt milijona Slovencev v negotovih delovnih razmerjih

"Tudi v Sloveniji imamo veliko oblik prekernega dela. Sami menimo, da je ključ do boljših pravic povezovanje. Samostojni podjetniki ali pa posamezniki, ki delajo preko avtorskih pogodb, imajo veliko težav, da najdejo nekoga, ki bi jim lahko pomagal in svetoval," pravi in dodaja, da so zato ustvarili spletno stran, kjer so opisane različne situacije v pomoč tem ljudem. Gre za del projekta Obrazi prekernega dela, na kateri "plastično" predstavljajo primere prekernega dela, konkretne situacije iz vsakdanjega življenja, na voljo pa so tudi najbolj pogosta vprašanja in odgovori.

Zgodbe "prekercev": Brez kredita, brez družine, na dopust niti ne pomislim

Omenil je zgodbo Ane, ene od uporabnic spletne strani, ki je v svoji izpovedi zapisala, da je dokončala študij, nato pa dolgo iskala delo. Zdaj dela preko avtorskih pogodb kot prevajalka, a dela je premalo. Sprašuje se, kako naj si na tak način ustvari spodobno življenje. Težko načrtuje dopust, ne more si privoščiti kredita ali načrtovati družine. Tudi če zboli, dela, saj nima pravice do plačane bolniške, prav tako pa si ne more privoščiti izpada dohodka, saj ta komajda pokrije njene mesečne stroške.

Prekercev je na tisoče, pravi Funkl. Slabo situacijo potrjujejo tudi podatki o trenutno prostih delovnih mestih. Ko so avgusta podrobno pregledali že tako borih 960 prostih delovnih mest, objavljenih na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, so ugotovili, da 81,1 odstotka teh ponuja zaposlitev za določen čas, 18,1 odstotka pa za krajši delovni čas. Manj kot odstotek je torej ponudb, ki bi delavcem zagotovile varnost.

Slovenija z najvišjo rastjo števila samozaposlenih

Kot še dodaja, je vse večja razširjenost agencijskega dela. Lanskega julija je tovrstno delo opravljalo 6665 ljudi, letos julija jih pa je bilo že 10.638. Samozaposlenih oseb, pri katerih je imela v lanskem letu Slovenija med evropskimi državami najvišjo rast, pa je bilo letošnjega julija že 64.206 (59.275 leta 2010). Naj pri tem omenimo še oceno Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, da je kar tretjina samozaposlenih pod pragom revščine.
Najboljša rešitev je ozaveščanje prekernih delavcev o njihovih pravicah

Kot pravijo v gibanju, "prekerci" ne poznajo svojih pravic. Zakon trga je očitno močnejši od zakonov o delovnih razmerjih, zato se je potrebno povezovati. "Samo če bomo povezani, imamo neko moč," je prepričan Funkl. To je razlog, da so se lotili projekta Obrazi prekernega dela. Namen projekta, v katerem se povezujejo tudi pristojno ministrstvo, inšpektorat, zavod za zaposlovanje, ZSSS, Pergam, Delavska hranilnica, Agencija Manpower, E-študentski servis in Sindikat Mladi plus, je prvi vrsti lansiranje omenjene spletne strani. Druga faza je izdaja zloženke, tretja faza pa so delavnice za brezposelne o pravicah, ki jih prekerni delavci že imajo. Še kako potrebna pa je tudi četrta faza projekta, in sicer ustanovitev telesa, ki bi razvila potrebne metodologije in z njimi na primer spremljala obseg dela preko avtorskih pogodb. "To bi morali analizirati in na podlagi ugotovitev pripraviti ukrepe za izboljšanje razmer," poudarja Funkl. Dejstvo je namreč, da pravih informacij o tako imenovanem prekernem delu ni. "Težko je priti do teh podatkov. Morda bi sistematično spremljanje avtorskih in drugih pogodb pripomoglo k neki oceni, koliko je takšnega dela," poudarja generalni sekretar sindikata Pergam Jakob Počivavšek.

Kot pojasnjuje Počivavšek, so tudi sami nedavno izvedli analizo, ki je pokazala, da se veliko število ljudi med prekernimi delavci znajde neprostovoljno. "V veliki večini primerov gre dejansko za zlorabe obstoječih institutov. Gre za redno delo, ki traja več kot 8 ur dnevno, prejemki so pod nivojem minimalne plače, velika večina pa opravlja delo za enega samega naročnika, zato so od njega popolnoma odvisni. To je trend, ki ga imamo," poudarja.

Pot do izboljšanja razmer bo dolga, a s skupnimi močmi imamo več možnosti

Tudi on pozdravlja skupno nastopanje različnih organizacij, vzpostavitev spletne strani in ostale ukrepe, ki bi lahko pomagali tem delavcem. Dodaja, da trenutna zakonodaja do neke mere že ureja zadeve, a da se žal ti zakoni slabo izvajajo. Za primer so govorci navedli dejstvo, da se je v trenutku, ko se je pogodbeno delo podražilo, povečalo število samozaposlenih. Zakone bi bilo mogoče izboljšati na način, da na trgu dela ne bi zagotovili le fleksibilnosti pač pa resnično tudi varnost, pravijo. "Dokler mladim to ni zagotovljeno, je pomembno, da se čim bolj informirajo in se tako zaščitijo vsaj do neke mere," dodaja Zala Turšič, predsednica Sindikata mladi plus.

Vodja projekta, pravnica Marina Markežič, je dejala, da lahko posamezniki na spletni strani dostojno-delo.si preko obrazca povprašajo, kakšne so njihove pravice in možnosti. Pojasnjuje, je možnosti za ukrepanje več. Prvo sporočilo je, da se skuša posameznik z delodajalcem dogovoriti o ureditvi delovnega razmerja. "Študentski servisi že sedaj opravljajo mediacije med študenti in delodajalci," je navedla primer dobre prakse. Ena od možnosti je tudi ta, da se inšpektoratu poda anonimno prijavo. "Gre sicer za dolgotrajen proces, je pa definitvno neka prva vzpodbuda, da se to uredi,"pravi. Dodaja, da se je v enem letu priprav na projekt povečala pripravljenost vseh akterjev do odpiranja teh tematik.

Vse, ki delate preko negotovih in začasnih oblikah dela, vabijo, da obiščete njihovo stran dostojno-delo.si, se pridružite skupnosti in poiščete odgovore na vaša vprašanja. "Ta spletna stran ni reklama za eno organizacijo, ne bomo se opredeljevali. Gre le za to, da ljudje pridobijo realne informacije," so odločeni avtorji projekta.