Ogroženi nasadi kostanja

Potem ko so leta 2005 v Sloveniji odkrili in uspešno sanirali štiri žarišča kostanjeve šiškarice, so tega, po kostanjevem raku verjetno najhujšega škodljivca kostanja v Evropi, sedaj odkrili na pobočju Sabotina v Goriških brdih. Napaden kostanjev nasad sta si danes ogledala vodja entomološkega laboratorija Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica Gabrijel Seljak in fitosanitarna inšpektorica Selma Devetak. Okužba je kar precejšnja, zato bo nekatera drevesa treba tudi posekati, sta povedala.

Obstaja nevarnost, da se bo okužba širila

Kostanjeva šiškarice se je že razširila, a na srečo zaenkrat le po nasadu, je ugotovil Seljak, ki pa opozarja, da obstaja nevarnost, da se bo okužba še širila. Osa šiškarica namreč okužbo, ki namesto običajni poganjkov in brstov povzroči razvoj množice šišk, lahko prenese do 200 metrov daleč, na leto pa se lahko razširi tudi do 15 kilometrov. Edino učinkovita borba s tem škodljivcem je sicer odstranjevanje in okuženih delov dreves ter njihovo sežiganje, ob večji okužbi pa to pomeni sekanje dreves, je pojasnila Devetakova.

Po njenih besedah je fitosanitarna inšpekcija že začela preventivne preglede intenzivnih nasadov pravih kostanjev, ki jih bilo v zadnjem desetletju in pol na Primorskem posajenih okoli 25 hektarov, večino tega na Goriškem. Veliko kostanja raste tudi v vzhodni in osrednji Sloveniji, je dodal Seljak.

Ta lastnikom dreves pravega kostanja svetuje, naj temeljito pregledajo svoje nasade, še posebej če so bili posajeni po letu 2002.

Prve težave leta 2005

Težave s kostanjevo šiškarico so se v Sloveniji prvič pojavile pred dvema letoma, ko je škodljivec prišel z italijansko pošiljko okuženih sadik pravega kostanja, kar naj bi bil vzrok tudi tokratne okužbe. V drevesnici v Biljah, kjer so takrat že prodali polovico od 1250 kostanjevih sadik, Renčah, ter dveh krajih na Dolenjskem so šiškarico uspešno zatrli, je povedal Seljak. Lokacija ob vznožju Sabotina je očitno ostala skrita, je še dodal.

Po besedah Seljaka in Devetakove pri uvozu in nakupu sadik kostanja, tega škodljivca ni mogoče zaznati, saj ga odkrijejo šele, ko kostanj odžene in se iz brstov razvijejo poganjki. Zato svetujeta nakupe sadik le s tistih območij, kjer nimajo težav s kostanjevo šiškarico.

Sicer pa se je kostanjeva šiškarica iz vzhodne Azije v Evropo razširila v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja, je tudi EU sprejela posebno uredbo za preprečevanje vnosa in širjenja tega škodljivca v Evropi, je še povedal Seljak.

Kaj je kostanjeva šiškarica?

Kostanjeva šiškarica povzroča poškodbe z zavrtanjem vegetativnih brstov ter tvori zadebelitve (šiške) na poganjkih, ki odmirajo. Postopno pa lahko odmrejo cela drevesa. V nasadih za pridelavo plodov (maroni) so lahko izgube 50-70%. V gozdovih povzroča škodo zlasti na mladih rastlinah ter zmanjša pridelavo plodov in lesa.

Ličinke kostanjeve šiškarice v zadebelitvah (šiške) se pojavijo v maju in juniju, zato v tem času obstaja velika nevarnost, da se izležejo odrasle osice, ki zletijo in z odlaganjem jajčec infestirajo gojena in gozdna drevesa kostanja.