Do preklica velja prepoved odprtega ognja za vso državo

Uprava za zaščito in reševanje od 15. avgusta razglaša zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja v nekaterih občinah na Primorskem in Notranjskem, medtem ko bo za vse druge občine veljala velika požarna ogroženost. Tako bo prepoved kurjenja in sežiganja ter puščanje ali odmetavanje gorečih predmetov do preklica veljala za vso državo.

Uprava zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja od srede razglaša za območja občin Koper, Izola, Piran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko in Šempeter - Vrtojba.

V navedenih občinah je uprava sicer že pred dnevi razglasila veliko požarno ogroženost, zato na teh območjih že velja prepoved kurjenja, sežiganja ali uporabe odprtega ognja, puščanje in odmetavanje gorečih oziroma drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Od 15. avgusta in do preklica pa bodo te prepovedi veljale za vso državo.

Pogorelo kar 260 hektarjev gozda

Gozdovi pri Črnem Kalu bodo po požaru za povrnitev v prvotno stanje potrebovali več desetletij, opozarjajo strokovnjaki. Zgorelo je dobrih 260 hektarjev gozda, za začetek sanacije pa bodo potrebovali denarna sredstva.

Požarišče požara pri Črnem Kalu znaša skupno 337 hektarjev, od tega 192 hektarjev gozda, pri Obrovu pa 108 hektarjev, od tega 70 hektarjev gozda, so ugotovili v sežanski območni enoti zavoda za gozdove. Naslednji korak bo izdelava sanacijskega načrta, gozd pa bo dobil podoben izgled kot pred požarom v 70. do 80. letih, pravi vodja enote Milan Race.

Na podlagi popisa na terenu so med drugim ugotovili, da je na območju požara pri Črnem Kalu površina vršnega požara 83 hektarjev, pri Obrovu pa je teh površin za 11 hektarjev. Površina talnega požara pri Črnem Kalu znaša 109, pri Obrovu pa 59 hektarjev, je povedal Race.

Natančen potek sanacije bodo morali še izdelati, prvi ukrepi pa bodo najbrž sečnja tega, "kar je že tako požgano, da je mrtvo", nato pa bodo najverjetneje sledili ukrepi obnove s setvijo in sajenjem semen in sadik, za kar bo treba zagotoviti tudi finančna sredstva. Pri tem Race upa, da bo denar zagotovilo tudi ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Gozd nad Črnim Kalom je bil star med 70 in 80 let, približno toliko časa pa bo potrebnega, da bo gozd spet dobil približno tako podobo kot pred požarom, ocenjuje vodja sežanske območne enote. Kot poudarja, pa tam bor ne bo več rasel oziroma bo rasel v zelo majhnem delu, namesto njega pa naj bi nastal listnati gozd s hrasti, črnim gabrom itd.

"Bora ne obnavljamo prav zaradi ogroženosti oziroma nevarnosti zaradi požara," pojasnjuje Race. Prav prevlada borovega gozda oziroma iglavcev na tem območju je po njegovih besedah med vzroki, da je bilo vršnega požara kar okoli 40 odstotkov celotne površine požara, medtem ko je ta delež ponavadi med 15 in 20 odstotki. To je, kot dodaja, v kombinaciji z vetrom in reliefom imelo za posledico, da so gasilci le stežka obvladovali požar, saj je ogenj hitro napredoval in "preskakoval" ceste.

Pri gašenju obsežnih požarov, ki sta v petek izbruhnila na območju Črnega Kala in pri naselju Obrov v občini Hrpelje - Kozina, je sodelovalo več sto gasilcev ter tudi nekaj helikopterjev. Policija vzroke za izbruh obeh požarov še preiskuje, neuradno pa naj bi zaradi požara pri Črnem Kalu kazensko ovadili eno osebo.