Gre za izredno pomembno temo, o kateri pa javnost morda ni dovolj seznanjena, je za časnik Novi list dejal namestnik hrvaškega ministra za pomorstvo Pavle Komadina.
Predsednik slovenskega Društva za pomorsko pravo in profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pavliha pa je Mesićev predlog v pogovoru za dnevnik Delo označil za spodrsljaj. Kot je še dodal Komadina, ima vsaka država pravno možnost razglasitve gospodarskega pasu, vendar bi bilo treba glede na Jadran kot zaprto morje najprej z Italijo določiti sredinsko črto na morju. To pa pomeni, da bi se morala Hrvaška pogajati z Italijo, čeprav je njena nesporna pravica, da gospodarski pas razglasi z enostransko odločitvijo. Taka odločitev bi nedvomno samo še dodatno poslabšala odnose z jadranskimi sosedami, zato je to občutljivo zunanjepolitično vprašanje.
Sicer pa do danes še nobena sredozemska država ni razglasila "pravega", izključno gospodarskega pasu. Ribolovno območje je razglasila edino Španija, je pojasnil Komadina. Sicer pa se po pisanju reškega časnika v okviru EU to vprašanje aktualizira, vendar z določitvijo ribolovnega območja, ne pa gospodarskega pasu v pravem pomenu tega pravnega instituta.
Marko Pavliha pa je spomnil, da v Sredozemlju že leta velja tihi sporazum med državami, da zaradi specifičnega zemljepisnega položaja in prepletanja številnih morij nobena ni razglasila izključnega gospodarskega pasu. Celo Francija, poudarja Pavliha, ki je takšno cono razglasila na atlantski obali, tega ni storila v Sredozemskem morju. Če Hrvaška in Italija to razglasita, potem v Jadranu ne bi bilo več mednarodnih voda. Prikrajšane pa bi bile vse manjše države, ki tega ne morejo storiti, slovenski ribiči pa bi bili ob pravico do ribarjenja v teh vodah, je opozoril.
Sicer pa bi morala Hrvaška v vsakem primeru za takšno potezo doseči sporazum z Italijo, kar pa ne bi bilo lahko, saj bi zahodna soseda potegnila krajši konec in izgubila veliko ribolovno področje, pravi Pavliha. Če bi Italija privolila v razglasitev, bi po njegovem mnenju to storila le v zameno za ustrezne ugodnosti ali koncesije. To pomeni, da bi smeli Italijani še naprej loviti na svojih običajnih loviščih, Slovenija in druge države ob Jadranu pa ne.
Pavliha je ob Mesićevem "faux pas", kot piše Delo, ugibal, ali si je izjavo privoščil kar tako, ali pa je to storil z naklonjenim mnenjem predstavnikov Italije. In kaj na stori Slovenija? Kot prikrajšana država bi morda lahko začela postopek pred hamburškim sodiščem, vendar je vprašanje, ali bi bila slovenska vlada pripravljena na takšen korak, meni Pavliha.
Tržaški Il Piccolo pa je zapisal, da je bila misel, ki jo je izustil Mesić, doslej eno najmočnejših "orožij" hrvaške desnice in čeprav je hrvaški predsednik poudaril, da govori v svojem imenu, so njegove besede odmevale kot bomba. Ob razglasitvi gospodarskga pasu se območju ribiči drugih držav ne bi smeli niti približati, razen na podlagi dvostranskih sporazumov. Sicer pa območje, ki ga Mesić imenuje izključni gospodarski pas, vključuje tudi morsko dno, kjer so bogata nahajališča metana. "Velik posel, toda samo za Hrvaško. To dobro ve tudi italijanska diplomacija. Rim in Zagreb sta to vprašanje, kot so potrdili diplomatski viri v Farnesini, uradno le nakazali, a je prav italijanska stran tista, ki je zavrla hrvaško vnemo, piše Mauro Manzin.
Kacin: Izjava Mesića bo prispevala k uspehu referenduma o vstopu Slovenije v Nato
Predsednik odbora državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) Jelko Kacin je danes v zvezi z Mesićevo izjavo dejal, da ga zelo žalosti. Obenem pa je menil, da bo ta izjava nedvomno prispevala k uspehu slovenskega referenduma o članstvu v zvezi Nato, zato je Mesiću "celo hvaležen".
Vsi predsedniki držav v javnih izjavah, v Mesićevem primeru pa gre za javen nastop, poskušajo posredovati stališče in interese čim večje večine svojih državljanov, je dejal Kacin. Hrvaški predsednik pa je žal povedal, da Hrvaška nikakor ne razume procesa širitve Evropske unije. V tem procesu nikakor ne gre za širitev ozemlja ali akvatorija posamezne države kandidatke, ampak za vstop obstoječe države v EU. Kot je dejal Kacin, ga Mesićeva izjava zelo žalosti, saj v bistvu sporoča, "da hitrost hrvaškega napredovanja proti EU in vstopanje v povezavo ne bo potekalo tako hitro, kot bi si mi želeli kot prvi sosedje in tisti, ki najbolj podpiramo vstop Hrvaške v Unijo".
