Ko sta se Rop in Janša še rokovala ... (Foto: Dare Čekeliš)

Tožbeni zahtevek predsednika vlade Janeza Janše zoper nekdanjega premiera Antona Ropa v zvezi z izjavami o dogovarjanju o incidentih v Piranskem zalivu leta 2004 je neutemeljen in ga je treba kot takega zavrniti, je v odgovoru na tožbo zapisal Ropov odvetnik Emil Zakonjšek. V obrazložitvi Zakonjšek navaja, da tožnik obravnava neavtoriziran Ropov zasebni pogovor z novinarjem in ne uradnih izjav, spominja pa tudi, da za javno osebnost, kakršna je predsednik vlade, ne veljajo isti kriteriji glede posega v osebnostne pravice. Janševi odvetnici Nini Zidar Klemenčič sodišče odgovora še ni vročilo, zato njegove vsebine še ne more komentirati.

Kot je pojasnila Zidar Klemenčičeva, bo vsebino odgovora lahko komentirala šele, ko ga bo uradno prejela. To se bo predvidoma zgodilo v četrtek, nato pa ga bodo v odvetniški pisarni preučili in pripravili pripravljalno vlogo, v kateri bodo odgovorili na vsebino odgovora tožene stranke.

Zakonjšek v odgovoru na tožbeni zahtevek poudarja, da dejanska podlaga tožbenega zahtevka ne temelji na dejstvih, "temveč jo je tožeča stranka oblikovala s subjektivno interpretacijo dogodkov, zato je tudi pravna kvalifikacija zahtevka zmotna".

Sporna izjava

Kot pojasnjuje Ropov odvetnik, pri sporni izjavi, ki jo je predvajala nacionalna televizija, ni šlo za uradno izjavo za medije, pač pa je novinar Vladimir Vodušek "nezakonito, brez vednosti in dovoljenja toženca snemal celotni neformalni telefonski pogovor". Dejstvo, da Rop v tem primeru ni izkoristil pravice do tožbe novinarja, "pa ne pomeni, da se lahko deli iztrganih neavtoriziranih izjav iz nezakonito posnetega telefonskega razgovora uporabijo kot temeljni dokaz v tem pravdnem postopku". Tudi ostali mediji naj bi se, kot dokazuje toženec, v svojem poročanju sklicevali prav na omenjeno izjavo.

Rop naj ravno tako ne bi podal trditev o dogovarjanju o incidentih, kot navaja tožeča stranka, temveč je večkrat za različne medije pojasnil, da bo vsebino pogovorov pojasnil pred pristojnimi organi. "Vsebinska analiza toženčevih izjav dokazuje, da ni lagal in žalil tožnika. Povedal je, da je informacijo o incidentih v Piranskem zalivu kot tedanji predsednik vlade dobil od direktorja Sove ter izrazil svoje mnenje, da je bil in je še vedno prepričan, da so dejstva, ki mu jih je povedal direktor Sove resnična, saj so jih potrdili nadaljnji dogodki," je zapisano v odgovoru na tožbo.

Ropov odvetnik zavrača tudi zavestno poseganje v osebnostne pravice prizadetega, saj gre pri premierju Janezu Janši za t.i. absolutno javno osebnost. Poleg tega se sporne izjave ne nanašajo na zasebno področje, pač pa na "prvovrstno politično temo, o kateri je javnost upravičena in mora biti obveščena".

Odvetnik navaja, da dejansko stanje obravnava tudi komisija DZ za nadzor obveščevalno varnostnih služb. Iz medijskih objav o ugotovitvah komisije pa "je mogoče zaključiti, da je komisija ugotovila obstoj možnosti, da so incidenti bili usmerjeni in kontrolirani ter da so s tem povezani tudi slovenski politiki".

(Foto: Dare Čekeliš)

Janša spremenil izjave

Kot opozarja Zakonjšek v odgovoru na tožbo, je Janša spremenil svoje izjave, saj je najprej trdil, da se v času, ko je bil v opoziciji, ni nikdar pogovarjal s predsednikom HDZ in vlade o incidentih v Piranskem zalivu, kasneje pa je svoje besede spremenil in zatrdil, da so pogovori s Sanaderjem potekali v smeri umirjanja situacije. Poleg tega je Janša v intervjuju, objavljenem v tedniku Mag, incidente povezoval z volilnim uspehom svoje stranke, česar Janša ni nikdar javno zanikal. Vsebina tožnikove izjave tako potrjuje, da incidenti v Piranskem zalivu niso nastali spontano, piše v odgovoru na tožbo. Ta izjava se sklada z nezakonito pridobljeno Ropovo izjavo za TV Slovenija.

Več dejstev torej po Zakonjškovem potrjuje, da je imel Anton Rop "več kot utemeljene razloge verjeti v informacije, ki mu jih je posredoval direktor Sove".

Ropov odvetnik trdi, da je utemeljen dvom, da bi bila s toženčevimi ravnanji prizadeta Janševa čast, o čemer tožeča stran ne podaja nobenega dokaza. "Z neresničnimi trditvami tožnikova čast v nobenem primeru ne more biti prizadeta. Prav tako pa ni nobenih dokazov, da bi zaradi razčiščevanja vprašanj v zvezi z incidenti v Piranskem zalivu bil prizadet ugled tožnika v družbi," navaja Zakonjšek. Po njegovem je treba sporno razpravo zato "opredeliti kot političen konflikt, ki pa ga lahko še vedno razumemo kot kritiko političnega delovanja konkretnega politika v konkretnih političnih razmerah, ne pa kot napad na njegovo osebnost in žalitev njegove osebnosti".

Janša proti Ropu

Rop je 17. junija zanikal, da bi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) pred volitvami leta 2004 prisluškovala predsedniku SDS in sedanjemu premieru Janezu Janši. Potrdil pa je, da so se prisluhi nanašali predvsem na incidente v Piranskem zalivu, za katere naj bi se dogovarjala Janša in predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader.

Medtem ko člani parlamentarne komisije do zdaj uradno niso dosegli soglasja glede resničnosti Ropovih izjav, pa je posebna vladna komisija za oceno dela Sove v svojem petem, zadnjem poročilu zapisala, da Sova ne razpolaga z dokumenti, ki bi potrjevali izjave Ropa, da sta se Janša in Sanader dogovarjala za incidente.