Protesta ne bo. Cerar: Dokazali smo, da znamo doseči pameten, dober in konstruktiven dogovor

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so po večurnih pogajanjih danes dosegli kompromis in parafirali dogovor o varčevalnih ukrepih za prihodnje leto. Prišla sta tudi premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor. Kot je v izjavi novinarjem poudaril Cerar, sta obe strani danes dokazali, da "znamo vsi skupaj z obojestranskim popuščanjem doseči pameten, dober in konstruktiven dogovor".

Mramor je dejal, da je danes parafirani dogovor skrajna možnost, da Slovenija v prihodnjem letu uspe zmanjšati javnofinančni primanjkljaj pod zahtevane tri odstotke BDP. Na vprašanje, kje bo vlada dobila razliko do načrtovanega prihranka, pa je odgovoril, da imajo določene ideje. Predloge bodo pripravili do januarja oziroma februarja prihodnje leto, ko je predviden rebalans proračuna, je napovedal.

Majhen izplen

Vse kaže, da je vlada Mira Cerarja še ena v vrsti slovenskih vlad, ki je popustila sindikatom, ki so očitno veliko močnejši kot vladni pogajalci in močno  obvladujejo državo.

Po nekaterih ocenah naj bi bil ob podaljšanju sedaj veljavnih ukrepov dodaten prihranek okrog 30 milijonov evrov. A finančni minister Mramor pravi, da je natančen dodaten prihranek še stvar izračunov, poleg tega so nekatere določbe takšne, da ne vedo, kolik bo prihranka. Je pa sam zadovoljen predvsem zato, ker dogovor omogoča določen mir. "Ta mir pred novim letom, pred božičem, pred miklavžem seveda pomeni večjo potrošnjo in zato tudi večjo gospodarsko rast," je menil Mramor.

Koprivnikar pa je dejal, da s finančnim izplenom sicer res ne morejo biti povsem zadovoljni, a da se ne sme dati premajhne teže nefinančnemu izplenu: sodelovanju, skupnemu prevzemanju bremena in predvsem socialnemu miru.

Na vprašanje, ali gre za sindikalno zmago, pa je odgovoril: "Daleč od tega." V primeru, da dogovora ne bi dosegli, bi bili po njegovih besedah vsi poraženci in "tega nas je bilo najbolj strah, ker to bi pomenilo, da državo vrnemo v tok, iz katerega se hočemo izviti". Ob tem je potrdil, da so sicer roki v zvezi s parlamentarnim postopkom potrebnih zakonskih sprememb zelo tesni, a jih je še mogoče realizirati.

Sindikalisti zadovoljni, protesta ne bo

Vodji obeh sindikalnih pogajalskih skupin, Branimir Štrukelj in Drago Ščernjavič sta z doseženim zadovoljna. Ob tem je Štrukelj pojasnil, da je podpis dogovora predviden za prihodnji teden v torek, dotlej pa se morajo sindikati še posamezno izreči o vsebini parafiranega dogovora. Tako je za sredo napovedan protestni shod "za zdaj odložen, dokler sindikati ne odločijo o sprejetju dogovora".

Kaj piše v parafiranem besedilu?

Kot je sicer razvidno iz parafiranega besedila, se bodo trenutno veljavni varčevalni ukrepi prenesli še v prihodnje leto. Ob tem so izjema napredovanja – tako v nazive kot v plačne razrede – ki bi se sprostila, pravico do izplačila pa bi ti javni uslužbenci dobili s 1. decembrom 2015. Za tiste, ki bi napredovali v letu 2016, bi v omenjenem letu veljala ista rešitev.

Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja bi se prvih šest mesecev prihodnjega leta izplačevale v višini 10 odstotkov, nato štiri mesece v višini 15 odstotkov, novembra in decembra pa bi v višini 30 odstotkov premije, kot sicer velja zdaj.

Pri delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, kjer bi še naprej veljale dosedanje omejitve, pa bi za izplačilo delovne uspešnosti uporabniki proračuna lahko porabili največ 40 in ne več 60 odstotkov sredstev iz prihrankov.

Zapisano je tudi, da bodo podpisniki dogovora kot dodaten ukrep preučili možnost skrajšanja tedenskega delovnika s 40 na 36 ur, kar bi bilo mogoče le po dogovoru med delodajalcem in zaposlenim.

Zmanjšanje števila javnih uslužbencev po parafiranem dogovoru ne bo preseglo enega odstotka na letni ravni, pri čemer bi bili iz tega ukrepa izvzeti tisti proračunski uporabniki, ki zmanjšajo obseg oddaje del zunanjim izvajalcem.

Del parafiranega dogovora pa je tudi zaveza, da se najpozneje marca 2015 začnejo pogajanja o odpravi plačnih anomalij, spremembah plačnega sistema ter politiki plač v javnem sektorju. Na vprašanje, ali je ob tem pričakovati tudi pogajanja o znižanju plač, je Koprivnikar odvrnil, da glede na gospodarska gibanja in današnji dogovor ne pričakujejo dodatnih rezov, pač pa postopno sproščanje mase plač.

Za plače javnih uslužbencev na leto 4 milijarde evrov

Za plače javnih uslužbencev gre sicer letno skoraj 4 milijarde evrov ali desetina vsega, kar ustvarimo.

Sindikati trdijo, da so vseskozi na udaru varčevanja, a primerjava kaže, da se je javni sektor v krizi celo povečal za 4.000 ljudi, plače pa so ostale praktično enake.

Kako so vladni prihranek klestili sindikati?

1. predlog vlade je predvideval podaljšanje začasnih ukrepov, kar še ni res varčevanje ampak pomeni le, da se izdatki za plače ne bi še dodatno povečali za 313 milijonov evrov. Zares privarčevati je vlada poskušala 127 milijonov.

2. vladni predlog je predvideval podaljšanje ukrepov, v plače pa bi zarezal le še za 70 milijonov evrov.

Nato so prišli sindikati s predlogom "vzemi ali pusti", ki maso za plače v resnici zvišuje za 90 milijonov evrov, kar pa je manj od nerealnih obljub izpred krize.

3. vladni predlog medtem vladi prinaša do 30 milijonov prihranka, kar pa pomeni manj kot 1 odstotek mase za plače, zato temu težko rečemo varčevanje.

Štrukelj: dodatno varčevanje bi nas vrnilo v recesijo

Štrukelj je medtem poudaril, da dodatno varčevanje ne bo pripomoglo k gospodarski rasti in da bi nas lahko varčevanje znova pahnilo v recesijo.

Povedal je, da je letošnje leto prvo leto, ko se ni posegalo v javni sektor in dosegli smo gospodarsko rast. S tem moramo nadaljevati tudi prihodnje leto.

Spomnil je še, da so od leta 2009 dvakrat znižali plače, da ni delovne uspešnosti, ni usklajevanja plač, regres je pod minimumom, ni napredovanj, znižane so odpravnine pri odhodu v pokoj. Tu je povsem očitno, da javnemu sektorju ni mogoče naprtiti, da nismo bili kooperativni v času krize.

Po petih letih stalnega zniževanja in odrekanja se rezultati kažejo tako, da smo gospodarsko rast dobili takrat, ko v javnem sektorju ni bilo varčevanja.

Policisti pri protestu ne bi sodelovali

Sindikat policistov Slovenije je še pred pogajanji sporočil ne bo sodeloval na morebitnem sredinem protestnem shodu sindikatov javnega sektorja.

Glede na izkušnje iz preteklih let bi namreč protest znova pripeljal do linearnih ukrepov, ki pa vedno najbolj prizadenejo policiste, so sporočili. 

Po njihovem je javni sektor bolj kompleksen, kot je videti na prvi pogled. Policistom, gasilcem in medicinskim sestram se konstantno znižuje plače in slabša pogoje za delo. Enoten plačni sistem je namreč zastavljen tako, da vladi v uveljavljanju dogovora s sindikati omogoča uravnilovko in linearne ukrepe. "Ne moremo biti ves čas prepuščeni interesom večjih poklicnih skupin," pravi sindikalist Zoran Petrovič. Napoveduje, da bodo šli policisti v konflikt z vlado, ki se ne bo nehal, dokler se plačni sistem ne bo spremenil.