FOTO in VIDEO: Teš 6 je mogoče tudi ustaviti

Odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko je po petih urah razprave prekinil obravnavo o državnem poroštvu za gradnjo šestega bloka šoštanjske termoelektrarne. Na seji so bili prisotni tudi minister za infrastrukturo Zvonko Černač, direktor Termoelektrarne Šoštanj Simon Tot in pomočnik direktorja Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) Branko Meh.

Černač je članom odbora dejal, da tudi ob predstavitvi vseh podatkov še niso izpolnjeni vsi pogoji glede zakona o poroštvu kot glede samega vodenja projektov. V 3. načrtu izvedbenih projektov (NIP) je bila po njegovih besedah cena montaže 86 milijonov evrov, v 4. načrtu 100 milijonov, zdaj pa je ta številka že presegla 140 milijonov. Skupne stroške je treba znižati in približati 1.186 milijonom evrov, kot je bilo predvideno v NIP3.

Ker torej niso dobili zagotovila, da je cena 1,3 milijarde evrov končna, je predsednik odbora in poslanec SDS Andrej Šircelj to točko umaknil z dnevnega reda in napovedal, da bodo razpravo nadaljevali čez teden dni, a le če bodo pridobili ustrezne podatke.

Meh je sicer dejal, da je projekt že v fazi, ko ga ni več mogoče ustaviti. Povedal je, da bo Teš prispeval s kuponi za ogljikov dioksid in tako financiral razvoj zelene energije. Prepričan je, da je treba raziskati in urediti nepravilnosti, ustavitev projekta pa bi predstavljala veliko škodo tudi za državo.

Tot je pojasnil, da je poroštvo države nujno zato, ker bi s tem ostali pri bistveno nižjih stroških financiranja. Stroški financiranja bi tako ostali pri 318 milijonih evrov, če pa bi za financiranje najeli komercialne kredite, bi se lahko zvišali na 700 milijard evrov. V nasprotju z ministrom je prepričan, da je bilo izpolnjenih vseh pet pogojev. Zanikal je trditve, da se projekt ves čas le draži. Zatrjuje, da so v ceno vključili vse stroške, ki so bili v prejšnjih investicijskih načrtih izpuščeni oz. podcenjeni.

Glede cene montaže je dejal, da bo ta znašala med 130 in 140 milijoni evrov. Več kot dve tretjini pogodb imajo že podpisanih, za ostala dela pa so pridobili okvirne cene. Pravi, da je zgornja cena projekta gradnje šestega bloka navzgor omejena na 1,3 milijarde, navzdol pa ni, kar po njegovih besedah pomeni, da se lahko tudi zniža.

Po koncu seje je Tot dejal, da ni pričakoval takšnega razpleta, saj jim naslednji teden ne bo mogel povedati nič več kot danes. Po njegovem mnenju je zdaj na vrsti lastnik oziroma država, ki naj pove, kaj si želi. Ob tem je še pojasnil, da za zdaj še nimajo v načrtu sestanka z Alstomom.

S Totom se strinja tudi Meh, ki stavi na "zdrav razum" in upa, da bo do dogovora kljub vsemu prišlo, vendar ga hkrati tudi skrbi, saj se "tako ne vodi države in ne upravlja državnega premoženja".

V Alstomu pa so pojasnili, da čakajo na dokončno odločitev odbora in s tem povezano razpravo o projektu.

Suspenz pogodbe je mogoč

Na vprašanje poslanca NSi Mateja Tonina, zakaj je bil projekt dodeljen Alstomu in ne morebiti Siemensu, ki naj bi po njegovih podatkih ponujal elektrarno na ključ za 700 milijonov evrov, pa je direktor HSE Matjaž Janežič odgovoril, da ni mogoče cen primerjati, saj je šlo za "indikativne cene". Nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik pa je povedal, da je cena Siemensa znašala nekaj manj kot milijardo evrov.

Janežič je še dejal, da komercialne banke ne morejo zagotoviti takih ročnosti posojil, kot jih zahteva ta projekt. Pravi, da je ničnost projekta mogoče doseči, a zdaj o tem ne morejo odločati, niti tega komentirati, saj bi to škodilo projektu. Tudi Rotnik je dejal, da je suspenz pogodbe z Alstomom mogoč. Pojasnil je, da je v njej zapisano, da Alstom v Sloveniji ne sme imeti posrednikov pri dobavi opreme, v nasprotnem primeru pa lahko investitor pogodbo suspendira. Alstom pa lahko po stari pogodbi od projekta odstopi le, če investitor oz. naročnik ne more plačati projekta. Pri tem pa je dodal, da je verjetno novo vodstvo Teša podpisovalo anekse k pogodbi in Alstomu omogočilo takšno ravnanje.

Nato se je znova odzval Tot, ki je dejal, da se počuti, kot da bi sedel pred preiskovalno komisijo, ki ugotavlja, kaj je prejšnje vodstvo storilo narobe in kaj sedanje. Sam meni, da to ni dobro.

Rotnik pa je tudi povedal, da je tehnični del razpisne dokumentacije pripravljala strokovna služba Teš. V njej sta bila dva strokovnjaka družbe CEE, ki je v lasti Petra Kotarja, vendar pa je pri tem Rotnik zatrdil, da oba strokovnjaka nista imela nobenega vpliva na izbiro, saj so bili v strokovno službo vključeni tudi strokovnjaki iz drugih inženirskih podjetij v Sloveniji.

Besedo dobila tudi okoljevarstvenica

Besedo je dobila tudi predstavnica Greenpeaca Slovenije Nina Štros, ki je opozorila, da bo imelo nadaljnje kurjenje lignita posledice na ljudi še nadaljnjih 40 let. Hkrati je omenila študijo "Družbeni strošek energije iz Šoštanja", ki kaže, da bi lahko v 40 letih zaradi projekta Teš 6, ki naj bi tudi onesnaževal ozračje, umrlo najmanj 1320 ljudi. Po njenih besedah naj bi nastali tudi dodatni stroški v zdravstvu, pri tem pa opozarja, da teh stroškov v investicijo ne vključuje nihče.

Kdo bo plačeval in kaj pravi vlada?

Poslanec Jože Velikonja (PS) pa je od vlade zahteval pisno opredelitev do projekta. V stranki namreč menijo, da se vlada odgovornosti izogiba, zato se bodo po njegovi napovedi danes glasovanja vzdržali.

Poslanec Državljanske liste Bojan Starman je ocenil, da je Teš 6 "zgodba brez konca", vlada pa da bi morala preveriti vse strokovne stvari pri projektu. Poslanec SDS in predsednik odbora Andrej Šircelj je opozoril, da odbor odloča o poroštvu države. Če bo prišlo do tega, da HSE in Teš ne bosta zmogla odplačevati posojila, potem bo to padlo na pleča davkoplačevalcev, zato morajo poslanci dobiti celotno sliko projekta.

Poslanec SD Matevž Frangež pa je menil, da bi moral odbor sprejeti sklep, da predlagajo AUKN in vladi, naj preučita možnost ugotavljanja odškodninske odgovornosti pri Tešu 6. "Pred nami stoji velika nevarnost, da bomo zaradi Teša 6 sesuli dobršen del slovenske energetike," je še ocenil.

Po petih urah pa je Šircelj prekinil drugo obravnavo predloga zakona o državnem poroštvu za Teš 6 in pojasnil, da na seji ni dobil zagotovila, da je 1,3 milijarde evrov končna in določna cena projekta. Razprava se bo nadaljevala predvidoma čez teden dni, prej pa želijo dobiti ustrezne podatke.

Protest proti Tešu 6

Pred parlamentom pa so zjutraj organizirali protest pod sloganom 'Še je čas!'. Organizira ga več društev in gibanj, koordinirata pa ga slovenski Greenpeace in društvo za sonaraven razvoj Focus. Prepričani so, da je gradnja novega bloga v Termoelektrarni Šoštanj zgrešena. Opozarjajo, da ljudje zaradi Teša umirajo, hkrati pa menijo, da bodo poslanci ob morebitni podpori poroštvu prevzeli tudi "odgovornost za razvojne in okoljske posledice naložbe".

Predstavnica pobude Živa Gobbo je dejala, da s protestom sporočajo poslancem, da se investicija v Teš 6 še lahko ustavi. Projekt je namreč po njenem mnenju "toliko zgrešena naložba", da država ne bi smela podpreti investicije, ki bo škodovala ljudem v Sloveniji. Zakaj se nekateri kljub vsemu tako zavzemajo za projekt, je po mnenju Žive Gobbo "vprašanje za milijon dolarjev". Po njenih besedah je verjetno težko reči ne projektu, ki je "tako sporen, ampak vseeno tako daleč", vendar bi bil po njenem mnenju strošek zagotovo manjši, če bi projekt ustavili zdaj.

Društva, povezana v pobudi, se sklicujejo na poročilo "Družbeni strošek energije iz Šoštanja", ki ga je na podlagi metodologije Evropske agencije za okolje pripravila organizacija Greenpeace. V njem ugotavljajo, da bo Teš 6 zaradi onesnaženja zraka v svoji življenjski dobi povzročil vsaj 1320 smrti. Zaradi onesnaženja zraka pa naj bi projekt Teš 6 povzročil med 168 in 242 milijoni evrov škode slovenskemu gospodarstvu. Ta naj bi se izrazila v kmetijstvu, pri vplivih na zdravje ljudi in v pospeševanju podnebnih sprememb.

Zatrjujejo tudi, da projekt ni potreben za varno oskrbo države z elektriko, menijo, da je Teš 6 finančno neupravičen, ne prinaša novih delovnih mest, Slovenijo uvršča med zaostale države, zaznamuje ga slabo vodenje, preiskujejo ga Evropska komisija, Evropska investicijska banka in Evropska banka za razvoj ter da nima popolnega zaupanja vlade.

Koliko se lahko povečajo stroški, če se projekt ustavi?

Če se bodo dela začasno ustavila, to po pojasnilih Teša pomeni, da se bo projekt zaustavil za največ štiri mesece, kar posledično pomeni višje stroške projekta. Alstom ima štiri mesece po zaustavitvi del izpolnjene pravne pogoje za začetek postopka prekinitve pogodbe, vključno z zahtevki za plačilo pogodbeno dogovorjenih kazni. Zaustavitev projekta bi za Teš, kot so dejali, pomenila okoli 100 milijonov evrov stroškov, v primeru iskanja novih virov financiranja pa ti dodatni stroški lahko znašajo tudi do 500 milijonov evrov.

Prekinitev pogodbe z Alstomom bi po pojasnilih Teša pomenila tudi prekinitev sklenjenih posojilnih pogodb v višini 750 milijonov evrov – 550 milijonov evrov s strani EIB in 200 milijonov evrov s strani Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) – in garancijske pogodbe za 110 milijonov evrov že črpanega posojila. Kot so navedli v Tešu, to pomeni, da bi morali takoj vrniti tudi že 192,5 milijona evrov črpanih posojil (110 milijonov evrov EIB in 82,5 milijona evrov EBRD).

Podpora noveli zakona o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb

Odbor je še pred začetkom razprave poroštvu za Teš 6 podprl novelo k zakonu o poroštvih države za financiranje investicij gospodarskih družb, s katero se želi omogočiti večje izkoriščanje poroštev za posojila za investicije in za obratna sredstva. Državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič je v uvodu pojasnil, da se je osnovni zakon kljub nekaterim spremembam v lanskem letu izkazal za neoperativnega, zato je vlada predlagala več sprememb za povečanje njegove operativnosti in okrepitve uporabe državnih poroštev s strani podjetij.

To naj bi prispevalo tudi k zagonu gospodarske dejavnosti, SID banka pa bo lahko že kmalu izvedla javni razpis za poroštva. Med predlaganimi rešitvami je odprava instituta pooblaščenca ministrstva za finance, ki je bil ob poostrenih zahtevah za odobritev in zavarovanje poroštev. Kot je povedal Živkovič, se je institucija pooblaščenca izkazala za neoperativno in težko izvedljivo v praksi. Novela tudi odpravlja institut pooblaščenca, zahteva po stvarnem ali osebnem zavarovanju poslovodstva ali lastnikov podjetij pa se zaostruje s 50 na 70 odstotkov vrednosti poroštva.

Po novem bi bilo možno dati tudi poroštva za kredite za obratna sredstva največ do višine 20 odstotkov prihodka podjetja iz preteklega leta, medtem ko je v veljavnem zakonu ta meja pet odstotkov. Predlog tudi skrajšuje ročnost teh posojil s treh na eno leto. Pri poroštvih za posojila za investicije je predlagano, da se delež vrednosti kredita, ki je lahko zavarovan s poroštvom države prek SID banke, zviša s 75 odstotkov na 80 odstotkov. To naj bi dalo več možnosti za dodeljevanje takšnih poroštev. Glede na novelo bodo lahko državna poroštva izdana tudi za posojila na področju storitev, razen za stroške plač in reprezentance.