Kolegij predsednika državnega zbora je sklenil, da bo izredna seja DZ o odpravi zadržkov Slovenije v pogajanjih Hrvaške z EU bo potekala v ponedeljek ob 15. uri za zaprtimi vrati. Seja bo potekala na zahtevo opozicijskih SDS, SLS in SNS, ki zahtevajo pojasnila glede pogajanj premiera Boruta Pahorja s hrvaško stranjo. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je sicer opozoril, da je zahteva nenavadna, saj bi gradiva o pogajalskih stališčih morali obravnavati v pristojnih parlamentarnih telesih, ne pa na plenarni seji DZ, vendar pa so nato tudi vodje poslanskih skupin koalicijskih strank podprli sklic te seje, ker vladna stran "ničesar ne skriva".

Pred sejo bo isti dan odbor DZ za zadeve EU (OEU) nadaljeval današnjo nujno sejo na to temo, ki so jo prekinili na zahtevo opozicije zaradi neprimernega gradiva vlade, s premierom Pahorjem pa se bodo sestali tudi predsedniki parlamentarnih strank.

Proceduralni zapleti prekinili sejo odbora

Odbor za zadeve Evropske unije bi danes moral obravnavati stališča Slovenije za odprtje oziroma zaprtje skupno 11 poglavij v pogajanjih Hrvaške z Evropsko unijo, a je po slabi uri prekinil sejo za zaprtimi vrati. Po besedah odbora Darje Lavtižar Bebler (SD) je že na začetku seje prišlo do "proceduralnih zapletov, zaradi katerih so jo potem tudi prekinili". Pojasnila je, da "do vsebinskih zadev sploh še prišli niso". Ocenjuje, da bi bila lahko izredna seja v državnem zboru, ki bo za zaprtimi vrati, vseeno v ponedeljek.

Poslanec SDS Milenko Ziherl se medtem sprašuje, "ali si vlada pri pogajanjih s Hrvaško kupuje čas". Po prekinitvi seje je opozoril ''na nedorečen tekst pri posameznih poglavjih, saj so bili znotraj posameznega poglavja uporabljeni različni operativni termini – v tekstu je navedeno odpiranje poglavja v samem sklepu pa zapiranje. Seveda gre za dve različni stanji pogajanj o posameznem poglavju. Skupaj s poslanci SLS in SNS smo zato zahtevali prekinitev seje do uskladitve gradiva. Očitno slabo pripravljeno vladno gradivo glede posameznih pogajalskih poglavij pa vsiljuje vprašanje, ali ne gre pri tem za nameren manever vlade, za kupovanje časa, saj se vedno bolj kaže ničnost sporazuma Kosor - Pahor. Zato so skrbi in zadržki do slabo pripravljenega gradiva še toliko večji,'' meni.

Opozicija od Pahorja želi pojasnila

Medtem pa so opozicijske stranke SDS, SLS in SNS sporočile, da od Pahorja zahtevajo pojasnila, ali je arbitražni sporazum o načinu reševanja vprašanja meje s Hrvaško že napisan. Radovan Žerjav, Zmago Jelinčič in Jože Tanko opozarjajo, da gre razprava o deblokadi hrvaških pristopnih pogajanj z EU in o arbitražnem sporazumu pravzaprav mimo DZ, zato zahtevajo razpravo na plenarni seji DZ.

Kot pravi Tanko, bi na tej seji razpravljali predvsem o odpravi zadržkov pri odprtju oz. zaprtju skupno 11 poglavij v pogajalskem procesu Hrvaške z EU. Lahko pa bi odprli še kakšno točko, je dodal in namignil, da so se pogajanja med Slovenijo in Hrvaško pravzaprav že začela, poslanci pa ne vedo, ali na osnovi drugega Rehnovega predloga ali katerega drugega.

Jelinčič je prepričan, da je arbitražni sporazum pravzaprav že napisan, saj je Pahor v četrtek vlado obvestil "o informaciji o arbitražnem sporazumu", ne pa tudi o njegovi vsebini. Naslednji četrtek bo vlada že vložila pobudo za sklenitev sporazuma, Pahor pa ga bo nato že naslednji dan predstavil EU na medvladni konferenci s Hrvaško, je prepričan Jelinčič in dejal, da je DZ tu povsem spregledan, da nima nobene teže ne vpliva, Pahorja pa je označil tudi za "diktatorja" in "veleizdajalca" slovenskih interesov in države zaradi vseh dogodkov s Hrvaško.

Žerjav pa je ocenil, da pri pogajanjih s Hrvaško prihaja tudi do kršitev sklepov DZ in opozoril na sklep o zaščiti nacionalnih interesov, ki je bil marca sprejet ob vključevanju Hrvaške v Nato. Omenil je referendum, ki ga namerava sklicati njegova stranka in ki naj bi po njegovih besedah zaščitil slovenske interese, da "se o slovenskem morju in ozemlju ne pogaja". Ponovil je stališče, da je slab tudi drugi Rehnov predlog, ki ga Pahor sicer močno podpira, ker naj bi Sloveniji zagotavljal stik z mednarodnimi vodami. Tega Rehnov predlog po Žerjavovih besedah Sloveniji ne zagotavlja. "Ne nasprotujemo vstopu Hrvaške v EU, smo pa proti, da vstopi s slovenskim morjem in ozemljem," je še dejal in pozval Zagreb, naj v znak dobre volje umakne tudi vse "fizične prejudice meje", ki so nastali po osamosvojitvah obeh držav 25. 6. 1991.

Vsi trije so opozorili še, da do deblokade Hrvaške v pogajanjih z EU prihaja prehitro in da Pahorjeva vlada pri tem preveč hiti. Zato prihaja tudi do predlogov, ki so "neeksaktni, nedodelani in neusklajeni" v zvezi z odpravo zadržkov v pogajalskem procesu Hrvaške.