Odbor DZ zavrnil predlog priporočil o vzpostavitvi nadzora na meji z Italijo

V SDS so na odboru državnega zbora za notranje zadeve opozorili, da iz Avstrije in Italije poročajo o povečanih migracijah ter o nameri Avstrije, da vzpostavi nadzor na meji z Italijo. Če se bo to zgodilo, se bodo migracije, ki tečejo preko Avstrije, preusmerile čez odprto italijansko-slovensko mejo, je v imenu predlagateljev na seji odbora pojasnil poslanec SDS Branko Grims. Spomnil je še, da so nekateri sosedje, med njimi Madžari, svoje meje že zelo dobro zaščitili. Tako se boji, da bi lahko Slovenija postala žep za migrante.

"Italija poka po šivih, tok se krepi, Evropa pa na to ne najde skupnega odgovora," je opozoril Grims in spomnil še na poročilo komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Nilsa Muižnieksa, da Slovenija postaja končna destinacija prosilcev za azil. "To bi nam moralo prižgati vse alarme," je dejal.

"Samo dvodnevna številka ljudi, ki prihajajo v Italijo, bi za Slovenijo pomenila resen varnostni problem," je ob tem ocenil. Da ne bi Slovenija morebitnih novih množičnih migracij znova dočakala povsem nepripravljena, je čas, da se na morebiten novi val resno pripravimo, menijo v SDS. Grims je ob tem še pojasnil, da bi bilo dobro, da Slovenija sprejme nekatere ukrepe, "ne rečem, da ograjo kar vzdolž celotne meje, morda pa že kje", s katerimi bi poslala signal, da smo pripravljeni zapreti mejo. "In pravočasnost je bistvenega pomena," je poudaril.

Ministrica pravi, da je zapiranje meje skrajni ukrep

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je skušala predlagatelje pomiriti in je zatrdila, da so ob minulih množičnih migracijah dobili dragocene izkušnje. "Migracijski pritisk smo obvladali s tem, ko smo se odzvali pravočasno, trezno in sorazmerno. To bo vodilo tudi v prihodnje, če pride do poslabšanja," je pojasnila. Tudi nabor ukrepov ostaja podoben, "gre za operativne in tehnične ukrepe, velika pozornost pa bo usmerjena v intenzivne politične napore, ker nobena panelna ograja in ukrep sam po sebi ne more zaustaviti migracijskega toka," je navedla ministrica.

Ob tem je v naboru ukrepov omenila tako klasično izvajanje izravnalnih ukrepov, intenziviranje ukrepov pa tudi uvedbo začasnega ponovnega nadzora na meji z Italijo na podlagi sklepa vlade, pri čemer se mora upoštevati omejitve po schengenskem zakoniku. "Zadnja stopnja temelji na določenem zapiranju čezmejne komunikacije. A to je skrajni ukrep," je dejala.

Kot je zatrdila, so ukrepi del načrtov, ki so pripravljeni že od lani, saj signali, ki prihajajo iz Avstrije, niso novi. Obenem je navedla, da je avstrijski kancler Christian Kern zavrnil navedbe o napotitvi vojske na mejo z Italijo. "Trenutno torej ni posebej izkazana verjetnost, da bi se migranti v večji meri obračali proti Sloveniji," je dejala ministrica in kot neprimerne zavrnila navedbe komisarja Muižnieksa ter zagotovila, da za ta tok ostajajo ciljne druge države in ne Slovenija.

Slovenija je tudi v stalnem kontaktu z varnostnimi organi Italije in spremlja migracije v notranjih in zunanjih državah članicah EU. Po podatkih, ki jih je navedla ministrica, Italija res beleži 21-odstotno povečanje migrantov, Španija jih ima trikrat več, medtem ko v Grčiji beležijo 94-odstotni upad. Posledično iz Grčije tudi v Slovenijo ne prihajajo več migranti v okviru premestitvene sheme EU. "Razmere so obvladljive, situacijo pa budno spremljamo," je zatrdila. Ob tem je navedla še, da bo na razmere, s katerimi bomo soočeni, vplivalo tudi vreme.

Tudi poslanec SMC Jani Möderndorfer je izjave o vojski na italijansko-avstrijski meji označil za rezultat notranjepolitičnih bojev v Avstriji. Franc Trček iz poslanske skupine Levica pa je SDS očital, da želi s sejo doseči halo efekt. Trček je sicer podporo priporočilu odrekel tudi zato, ker je menil, da nima dovolj informacij in je od ministrice med drugim želel tudi pregled migracijskih tokov na daljši časovni rok.

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na nočni seji predlog SDS zavrnil z 11 glasovi proti, pet poslancev je glasovalo za.