'Davčnih blagajn ne bodo uporabljali šušmarji'

Vlada je v državni zbor poslala predlog zakona za uvedbo davčnih blagajn, ki bodo podatke o izdanih računih pri plačilih z gotovino pošiljale prek spleta neposredno na finančno upravo. Obvezne bodo predvidoma od 2. januarja 2016, pričakujejo pa manj utajenih davkov. Sistem bo deloval od 1. decembra letos, če ga bo želel kdo preizkusiti oziroma vanj predhodno vstopiti.

Sicer pa je predvideno dveletno prehodno obdobje, do konca leta 2017, v katerem bodo lahko zavezanci račune izdajali prek vezane knjige računov in jih nato v 10-dnevnem roku potrjevali na Fursu, s čimer bodo po besedah generalne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar omogočili prilagoditev novemu sistemu, predvsem za velika podjetja. Omenila je Pošto Slovenije, ki ima na terenu veliko zaposlenih in bo morala vsakega opremiti z ustrezno napravo za potrjevanje računov.

Po predlogu zakona o davčnem potrjevanju računov, s katerim se predvideva uvedba davčnih blagajn, bodo od 2. januarja 2016 obvezne za vse ponudnike blaga in storitev, ki poslujejo z gotovino. Zavezanci bodo morali še pred izdajo račun potrditi pri finančni upravi (Furs) za kar bodo potrebovali ustrezno elektronsko opremo.

Uporabljali bodo elektronske naprave, kot so osebni računalnik, tablični računalnik ali pametni telefon, ki imajo vzpostavljeno elektronsko povezavo s Fursom in omogočajo podpisovanje sporočil s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Obenem bodo morali zavezanci Fursu predložiti tudi podatke o poslovnih prostorih, kjer se izdajajo računi, da bodo ob morebitnem nadzoru ugotovili, kje je bil izdan.

Zavezanec bo oproščen le, če se njegova elektronska naprava ne bo mogla povezati s centralnim informacijskim sistemom Fursa, bodisi zaradi izpada slednjega ali pa zaradi izpada ali onemogočene internetne povezave. Takrat bo moral račune izdati z uporabo vezane knjige računov, vendar je treba v dveh dneh v sistem vseeno vnesti račune oziroma jih potrditi. Izključeni bodo branjevci, ki izdajajo izključno svoje pridelke in jim že zdaj ni treba izdati računa, podobno je tudi na avtomatih s hrano in pijačo.

Po besedah generalne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar želijo poleg zajezitve utaje davkov omogočiti tudi učinkovitejši nadzor na področju dela in zaposlovanja na črno, saj se bo moral zaposleni ob izdaji računa identificirati z davčno številko. Učinki se poznajo na področju DDV in tudi pri odmeri dohodnin, je dodala.

Zakon predvideva, da bo moral kupec blaga oziroma uporabnik storitve račun hraniti, vse dokler ne bo zapustil lokala oziroma do poteka garancijske dobe, na zahtevo davčnega inšpektorja ga bo moral tudi predložiti. Prekrški bodo kaznovani z globo v razponu od 40 do 400 evrov. Za davčne zavezance so v primeru kršitev medtem predvidene globe v treh skupinah glede na težo prekrška. V prvi skupini so davčni prekrški, kjer globa za pravne osebe lahko doseže od 2000 do 75.000 evrov, za samostojne podjetnike, posameznike in odgovorne osebe v podjetjih pa od 800 do 25.000 evrov.

Za hujše davčne prekrške so predvidene za pravne osebe predvidene globe od 4000 do 125.000 evrov, za samostojne podjetnike, posameznike in odgovorne osebe pa od 1200 do 50.000 evrov. Za še posebej hude prekrške je za pravne osebe predvidena globa do 150.000 evrov, za samostojne podjetnike in posameznike do 75.000 evrov in za odgovorne osebe do 20.000 evrov.

V OZS so odločno proti

Davčni zavezanci bodo morali poskrbeti za povezavo na Furs, kar lahko posameznika stane od 0 do 300 evrov, odvisno, kakšno opremo za izdajanje računov ima že danes, je povedala Vraničarjeva. S stroški si lahko znižajo davčno osnovo, za investicije lahko uveljavljajo 40-odstotno olajšavo, zato zaenkrat ni dodatnih olajšav, je pojasnila.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) nasprotno trdijo, da bo uvedba davčnih blagajn pomenila velik strošek za gospodarstvo, pravih učinkov na zmanjšanje obsega sive ekonomije in dela na črno pa ne bo. Po njihovih ocenah bodo stroški za zavezanca od 1500 do 1800 evrov. Vlado opozarjajo, da se je v Socialnem sporazumu 2015-2016 zavezala, da gospodarstva ne bo dodatno obremenila, z uvedbo davčnih blagajn pa krši dogovor.

Poudarjajo, da so morali obrtniki in podjetniki že julija 2013 kupiti posebne programe, ki onemogočajo brisanje računov. Od 31. januarja letos so elektronske davčne blagajne obvezne za vse, ki prometa ne evidentirajo ročno, kar zadošča po njihovi oceni. "Davčnih blagajn ne bodo uporabljali šušmarji, tako da država z ukrepom spet kaznuje legalne obrtnike in podjetnike, ki plačujejo davke in prispevke," je prepričan Branko Meh.

Namesto davčnih blagajn predlagajo znižanje davčnih stopenj, uvedbo davčnih spodbud v obliki olajšave "vsak račun šteje" in dvig davčne morale. "Prakse tujih države kažejo, da davčne blagajne ne prinesejo pravih učinkov, ampak pomenijo zgolj dodatno obremenitev gospodarstva. Primer za to so Grčija, Švedska in Italija, kjer davčne blagajno imajo, vendar so davčne utaje še vedno velike," so še opozorili.

V GZS so pogojno za

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) podpirajo uvedbo davčnih blagajn, saj zagotavljajo večjo davčno disciplino, "kar je korektno do vseh davkoplačevalcev". A hkrati zahtevajo hkratne ukrepe za znižanje davčnih bremen, "kar so ob uvajanju davčnih blagajn storili tudi na Hrvaškem", saj bo v proračun priteklo več denarja. Zavzemajo se tudi za subvencioniranje. "Prav država se je namreč najprej upirala davčnim blagajnam in je podjetjem in podjetnikom pred časom predpisala programe, ki naj bi preprečevali goljufije. Podjetja in podjetniki bodo zato imeli po njeni krivdi dvojni strošek!" so opozorili.

Podpredsednik NSi Jožef Horvat pa meni, da so "učinki uvedbe davčnih blagajn dokazljivo prenizki. Največja težava na področju sive ekonomije niso tisti, ki pošteno poslujejo in plačujejo davke, ampak tisti, ki poslujejo mimo zakonodaje. V primeru davčnih blagajn se bodo nadzori vršili iz pisarn Fursa, a tako imenovanih šušmarjev iz pisarn ni možno nadzorovati. Za nadzor spodbujevalcev sive ekonomije je potrebna ustrezna inšpekcijska strokovnost na terenu."