FOTO: Od katastrofalnih poplav minilo leto dni, številni pa na pomoč države še čakajo

Prebivalci porečja Drave so pred skoraj letom dni doživeli katastrofalne stoletne vode. Skupna škoda je znašala dobrih 97 milijonov, država pa je letos za odpravljanje posledic namenila 5,5 milijona evrov.

Med najbolj prizadetimi koroškimi občinami so bile Slovenj Gradec, Dravograd in Vuzenica. Samo v Slovenj Gradcu je škoda na infrastrukturi znašala okoli 600.000 evrov, pri občanih je bilo škode za okoli 750.000 evrov, na gozdnih cestah za okoli 150.000 evrov, največja pa je bila pri poslovnih subjektih, saj zdajšnje ocene presegajo 20 milijonov evrov. Občina je doslej za odpravo škode namenila okoli 470.000 evrov iz občinskega proračuna, od države pa je prejela 131.000 evrov za sanacijo pilotne stene v Razborju, ki se še izvaja.

V Dravogradu, ki leži na sotočju Drave, Mislinje in Meže, so poplave po grobih ocenah naredile za več kot 13 milijonov evrov škode. Poplavljenih je bilo veliko hiš in stanovanj, veliko je bilo škode v podjetjih in na občinski infrastrukturi. Županja Dravograda Marijana Cigala je povedala, da so doslej od države prejeli 35.600 evrov za sprotno reševanje najhujših posledic, sicer pa so iz proračunske rezerve sanirali najnujnejše na cestah in ceveh ter obnovili dve občinski stanovanji, medtem ko so v dogovoru z Dravskimi elektrarnami in donatorjem sanirali škodo na omrežju za čistilno napravo.

V Vuzenici je bilo prizadetih 27 objektov, s pomočjo krajanov, občine in drugih donatorjev pa so razmeroma hitro pomagali urediti bivališča do te mere, da so se stanovalci lahko vanje vrnili.

Veliko škodo so poplave povzročile tudi na območju spodnjega Podravja, med občinami pa so hude posledice čutili predvsem prebivalci Dupleka in Gorišnice. V Dupleku so bili kar nekaj dni odrezani od sveta, v Gorišnici je bilo najhuje zaradi razlitja Drave iz kanala hidroelektrarne Formin v staro strugo.

Posledice poplav v Dupleku

Kot je povedal dupleški župan Mitja Horvat, so glede na aktualne razmere v državi lahko razmeroma zadovoljni s potekom sanacije, saj se je protipoplavni nasip le začel graditi in bo vsaj v prihodnje poplavna ogroženost manjša. Občani po njegovih besedah z nestrpnostjo pričakujejo pomoč države, ki jim je bila obljubljena. Medtem so bili pozvani k predložitvi vseh potrebnih dokazil o opravljeni sanaciji objektov, pri čemer je bilo nekaj negodovanja, saj so ljudje škodo večinoma odpravili s pomočjo prijateljev in z lastnim delom, česar jim država verjetno ne bo priznala.

V Gorišnici so prav tako utrpeli veliko škodo, samo kar zadeva infrastrukturo in stanovanjske objekte, je bila ta ocenjena na okoli milijon evrov, skupaj s škodo na HE Formin pa več kot deset milijonov evrov.

Vse več ljudi razmišlja o tožbi

Poplave naj ne bi bile le posledica naravne ujme, ampak tudi neodgovornega človeškega ravnanja na drugi strani meje. Hidrološka analiza poplav je pokazala, da je po obilnih padavinah v zaledju na povečan pretok Drave na mejnem profilu vplivalo delovanje verige avstrijskih hidroelektrarn (HE), ta ugotovitev pa je dala nov zagon prebivalcem z obeh strani meje pri odločanju, da sprožijo skupinske tožbe proti avstrijskemu podjetju Verbund.

Občani Dravograda so se posamično že odločali za sodelovanje v tožbi proti družbi Verbund, ki upravlja avstrijske hidroelektrarne, medtem ko se občina za to doslej ni odločila. So se pa za sodelovanje v pravnih postopkih odločili na Občini Vuzenica, prav tako so se za to odločili tudi občani.

Iskanju pravice in odškodnine se je priključilo več občanov Dupleka, pa tudi občina sama. Vendar pa dupleški župan Horvat meni, da bi oškodovancem morali pomagati tudi na ravni države, saj so zdaj ti prepuščeni sami sebi in osebnim interesom odvetnikov.

Tudi v občini Gorišnica je že pred časom nastala civilna pobuda za tožbo zoper neznanega storilca, župan pa meni, da krivda ni samo na avstrijski strani, pač pa tudi v Sloveniji. Zlasti pri tem izpostavlja agencijo za okolje, ki bi po njegovem morala poskrbeti za primerno pretočnost Drave.