Praznovanje vstopa v EU.

Slovenija je v EU vstopila v družbi še devetih vzhodno- in srednjeevropskih držav. Pristopna pogajanja je začela februarja 1998 in jih zaključila s podpisom pristopne pogodbe 16. aprila 2003. Marca 2003 so Slovenci na referendumu izrazili skoraj konsenzualno - 90-odstotno podporo članstvu v EU, brez glasu proti je januarja 2004 zeleno luč prižgal še državni zbor. S tem je bila odprta pot za izpolnitev enega osrednjih ciljev države, zastavljenih ob osamosvojitvi leta 1991 - da prihodnost gradi v družbi demokratičnih evropskih držav.

Slovenija je 1. januarja lani kot prva izmed držav, ki so v EU vstopile maja 2004, uvedla evro, konec lanskega leta pa je postala del schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah.

V prvi polovici letošnjega leta pa Slovenija kot prva med državami, ki so v EU vstopile leta 2004, predseduje povezavi. Za prednostna področja svojega delovanja na tem položaju si je izbrala spremljanje procesa ratifikacije Lizbonske pogodbe, Zahodni Balkan, lizbonsko strategijo za večjo konkurenčnost EU, energetsko-podnebni sveženj in medkulturni dialog.

Predsedujoči EU, premier Janez Janša, na spletni strani predsedstva poudarja, da je posebna želja Slovenije "dokazati, da razširjena unija po podpisu reformne pogodbe dobro deluje".

Janša: Slovenija je izkoristila EU, kolikor se je dalo

Delež ljudi, ki živijo slabo se po mnenju premierja Janše zmanjšuje. (Foto: Reuters)

Pričakovanja Slovencev ob vstopu Slovenije v EU pred štirimi leti so se v veliki meri uresničila, je v sredo za TV Slovenija ocenil premier Janez Janša. "V teh štirih letih je Slovenija izkoristila EU toliko, kolikor se je dalo," je dejal premier ob današnji 4. obletnici vstopa Slovenije v EU, pri tem pa izpostavil dosežke v minulih letih. "Napredovali smo v območje evra, odpravili notranje meje oziroma vstopili v schengen, zdaj tudi vodimo Svet EU. Praktično bi težko dosegli več," je v pogovoru za TV Slovenija menil premier.

Po drugi strani pa je po njegovem mnenju drugo vprašanje, ali je Slovenija vstop v EU dovolj izkoristila v razvojnem smislu. "Ponekod smo ga, ponekod ne - vendar pa vedno traja, da se na neko novo okolje privadiš in da si sposoben vse možnosti, ki ti jih novo okolje ponuja, izkoristiti. Zagotovo pa smo postavili temelje za to. Nenazadnje z uspešnimi pogajanji za tekočo finančno perspektivo, kjer si je Slovenija zagotovila štirikrat več sredstev iz evropskih skladov, kot pa jih je imela prej," je še poudaril premier.

Kljub temu se premier zaveda, da kljub visoki gospodarski rasti, ki jo je Slovenija beležila v minulih štirih letih, ne živijo vsi Slovenci bolje in da so mnogi tudi pod pragom revščine. "To nam ni v čast. Nobeni državi ni v čast, da obstaja določen del državljanov, ki ne morejo poskrbeti sami zase, tudi če to želijo in so sposobni. Vendar je dobra plat te zgodbe v dejstvu, da se ta delež zmanjšuje," je dejal Janša.

"V EU, primerjalno gledano, je Slovenija toliko razslojena kot Švedska, ki ima za sabo 200 let kontinuiranega razvoja brez vojn, z nekim normalnim tempom. Odstotek ljudi, ki živijo pod pragom revščine, na Švedskem je enak kot v Sloveniji. V EU smo nekje na tretjem mestu. Vendar pa je številka v absolutnem smislu še vedno velika - preko 200 tisoč ljudi," je še menil.