Objavili dokumente sodnega procesa proti škofu Rožmanu

Ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran, ki je napisal spremno besedo, je na predstavitvi knjige Med sodbo sodišča in sodbo vesti spomnil, da je konec decembra 2005 vložil zahtevo po varstvu zakonitosti. Vrhovno sodišče v Ljubljani je 1. oktobra 2007 razveljavilo sodbo Vojaškega sodišča z dne 29. avgusta 1946, s katero je bil škof Gregorij Rožman obsojen na odvzem prostosti za 18 let, izgubo političnih in državljanskih pravic za deset let po prestani kazni ter zaplembo celotnega premoženja.

Kot je dejal Uran, je Okrožno sodišča v Ljubljani 10. aprila letos kazenski postopek proti škofu Rožmanu ustavilo. Tako bodo sedaj namesto sodišča o zadevi razpravljali zgodovinarji. Dosledno zgodovinsko oceno pa je mogoče podati samo na osnovi celotnega in pristnega dokumentiranega gradiva, je povedal Uran. Objava pomembnih dokumentov, ki po njegovem opozorilu širši slovenski javnosti večinoma niso znani, naj bi tako dodatno osvetlila podobo tega ljubljanskega škofa. Precejšen del javnosti ga namreč še vedno presoja izrazito enostransko, z vnaprej izdelano črno-belo tehniko, je poudaril.

Med dokumenti je še zlasti omenil seznam oseb, za katere je škof Rožman interveniral med drugo svetovno vojno. Gre za približno 2000 posameznikov in približno 60 skupin, ki so štele tudi do 1000 ljudi, je povedal. Po njegovih besedah je škof poskušal rešiti kar največ življenj, vendar pa je kljub temu predvsem zaradi svojega nasprotovanja komunistični revoluciji doživljal obsodbe in klevete.

Publikacija po mnenju njenih avtorjev prinaša ključne dokumente v zadevi Rožman, od politično motiviranega sodnega procesa proti njemu pred vojaškim sodiščem v Ljubljani leta 1946 do ustavitve sodnega postopka v letošnjem letu.

Kot je povedal eden od avtorjev Blaž Otrin, knjigo sestavljajo štirje deli, in sicer o Rožmanu v vrtincu druge svetovne vojne, o Rožmanovem procesu, del o zahtevi za obnovo procesa, ki zajema obdobje od leta 1995 do 2003, in del o zahtevi za varstvo zakonitosti, ki zajema obdobje od leta 1998 do 2009.

Poleg Otrina so avtorji še Marija Čipić Rehar, France M. Dolinar in Tamara Griesser-Pečar, prevode latinskih tekstov pa je prispevala Julijana Visočnik.