Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer je danes v okviru uradnega obiska v Sloveniji nagovoril poslance državnega zbora, nato pa odgovarjal na njihova vprašanja. Že dopoldne se je na Brdu pri Kranju sestal z gostiteljem, premierom Antonom Ropom, srečal pa se je tudi s predsednikom DZ Borutom Pahorjem.
Generalni sekretar zveze Nato je v državnem zboru poudaril, da bo zavezništvo o morebitnem sodelovanju v Iraku razmislilo šele po sprejetju ustrezne resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov in mandatu VS ZN ter vzpostavitvi legitimne iraške vlade. Tako je odgovoril na vprašanje poslanca LDS Dorijana Maršiča, ki je izrazil zaskrbljenost nad razmerami v Iraku in generalnega sekretarja zavezništva povprašal po stališču zveze Nato do morebitnega sodelovanja v tej državi.
Kot je poudaril De Hoop Scheffer, je razmislek o bolj strukturirani vlogi zveze Nato v Iraku ključnega pomena, za katerega pa morajo biti izpolnjeni pogoji: resolucija VS ZN, ki bi podelila mandat mednarodnim stabilizacijskim silam in predvidela vlogo ZN tudi po predaji suverenosti v Iraku po 30. juniju. Ta zahteva pa mora priti od suverene, legitimne in kredibilne iraške vlade, je poudaril.
Po odhodu vojakov Španije bo v Iraku ostalo 17 od 26 članic zveze in de Hoop Scheffer je prepričan, da bo zavezništvo vodilo pozitivno razpravo o morebitni vlogi v Iraku. Pri tem pa je izrazil upanje, da bo poleg zaveznic v stabilizacijskih silah v Iraku sodelovale tudi arabske države.
De Hoop Scheffer je v odgovoru na vprašanje poslanca ZLSD Mirana Potrča o razmerah na Kosovu poudaril, da bodo sile KFOR ostale v pokrajini, saj razmere tam še zdaleč niso stabilne. Generalni sekretar Nato, ki je bil v četrtek na Kosovu, je še poudaril, da je bil nad obiskom zelo razočaran in da v pokrajini ne vidi napredka, pri čemer je bil kritičen do vodilnih predstavnikov na Kosovu. Kot je poudaril, je vodstvo na Kosovu pomanjkljivo, standarde pa mora po njegovih besedah spoštovati tudi srbska manjšina. Sicer je menil, da mora mednarodna skupnost storiti vse, da se nasilje na Kosovu, kot smo mu bili priča marca, ne bi več ponovilo.
Že v nagovoru poslancem je gost poudaril pomen priprav na predajo vodstva operacij z zveze Nato na EU, predvsem na Balkanu. "Nato nikakor ne bo spakiral kovčkov in odšel iz BiH," je zatrdil in pojasnil, da bo Nato obdržal poveljstvo v Sarajevu, pomagal BiH pri obrambni reformi in boju proti terorizmu ter sodeloval pri iskanju obtožencev haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Sicer je de Hoop Scheffer poudaril, da lahko Slovenija prav na Balkanu odigra pomembno vlogo - kot prva država nekdanje Jugoslavije, ki je postala članica Nato in kmalu tudi EU, lahko služi za zgled uspešne tranzicije in je žarek upanja drugim državam regije.
De Hoop Scheffer je novi članici zavezništva Sloveniji izrekel dobrodošlico v družini zveze Nato in menil, da je njeno članstvo v tej organizaciji nagrada za vse trdo delo, ki ga je država vložila v priprave na članstvo. Članstvo v Nato pomeni, da nam ni treba več skrbeti za ozemeljsko celovitost in se soočati z varnostnimi izzivi, pa tudi, da smo del čezatlantskega projekta sprememb, kar pomeni sodelovanje v prizadevanjih za krepitev varnostni in stabilnosti ne samo v Evropi, ampak tudi širše.
Kot eno prednostnih nalog tega projekta je navedel zagotavljanje stabilnosti v Afganistanu, kjer je izpostavil tudi vlogo Slovenije - slovenskim vojakom v regiji se bo pridružila tudi gasilska enota. Afganistan pa po njegovih besedah ne bo zadnja kriza, s katero se bo soočilo zavezništvo, zato morajo po njegovih besedah članice resno vzeti vojaške reforme.
Med prednostnimi nalogami zavezništva je navedel tudi krepitev odnosov s partnerskimi državami. Naša politika partnerstva mora stopiti v novo fazo, ki jo bo zaznamovalo bolj individualizirano sodelovanje s partnerkami, večjo osredotočenost na sodelovanje s Kavkazom in osrednjo Azijo ter Rusijo in večji poudarek na povezljivost, s katerim se bo moč soočali z nevarnostmi, kot je terorizem, je poudaril.
Z Ropom na Brdu pri Kranju
De Hoop Scheffer je na Brdu pri Kranju poudaril, da je tudi prispevek majhnih držav članic, kot je Slovenija, za zavezništvo kritičnega pomena. Pri tem je med drugim omenil slovensko udeležbo v Afganistanu, kjer zavezništvo npr. nujno potrebuje gasilske enote, Slovenija pa mu je te lahko ponudila. Njegov gostitelj, slovenski premier Anton Rop, je zatrdil, da bo Ljubljana še naprej prispevala k operacijam zveze Nato, s posebno prizadevnostjo tam, kjer je bila udeležena že doslej - poleg Afganistana še v BiH in na Kosovu.
Kar zadeva morebiten angažma zavezništva v Iraku, kjer sicer že sodelujejo enote številnih članic, pa je Rop ponovil stališče slovenske vlade, da so potrebni najprej ustrezna resolucija in mandat Varnostnega sveta ZN ter vzpostavitev legitimne iraške vlade, šele nato pa se bo Slovenija pripravljena znotraj tega močneje vključiti. Tudi De Hoop Scheffer je poudaril pomen sprejetja ustrezne resolucije VS ZN "za morebitno bolj strukturirano udeležbo zavezništva v Iraku".
Še pri Drnovšku, Ruplu in Grizoldu
Ob koncu obiska v Sloveniji se je de Hoop Scheffer sestal še s predsednikom Janezom Drnovškom ter ministroma za zunanje zadeve in obrambo, Dimitrijem Ruplom in Antonom Grizoldom.
Na pogovoru s predsednikom Drnovškom je de Hoop Scheffer izpostavil potrebo po transformaciji zveze Nato, predvsem v smislu povečanja obrambnih zmogljivosti članic, saj v nasprotnem primeru ne bodo sposobne udejanjiti sprejetih političnih zavez. Ob tem se je zahvalil za dosedanji prispevek Slovenije v operacijah zavezništva, še posebej v JV Evropi, in poudaril pomen razvijanja t.i. nišnih zmogljivosti na specializiranih področjih.
Drnovšek je medtem poudaril pomen, ki ga Slovenija pripisuje sodelovanju v operacijah zavezništva, pri čemer gre za manjše, a dobro organizirane enote. Na željo sogovornika je predstavil slovensko oceno stanja v JV Evropi, še posebej na Kosovu, kjer je položaj vse bolj zapleten. Ob tem se je zavzel za nadaljnji angažma mednarodne skupnosti in zavezništva v regiji. Sogovornika sta se dotaknila tudi delovanja zavezništva v Afganistanu in aktualnega položaja v Iraku.
Generalni sekretar in zunanji minister Rupel sta medtem izmenjala stališča do vprašanj, ki naj bi jih obravnavali na vrhu zavezništva junija v Carigradu. V pogovoru na zunanjem ministrstvu je tekla razprava tudi o slovenski udeležbi v operacijah Nato ter o varovanju zračnega prostora, t.i. "air policing".
