'Trubar bi bil zgrožen nad nepoštenjem sedanje elite'

V Sloveniji je 31. oktober državni praznik, dan reformacije, ki je Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik. Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu) Jože Trontelj je v svojem nagovoru na Trubarjevi domačiji na Rašici poudaril, da je današnji dan neločljivo povezan s Primožem Trubarjem in njegovo vlogo pri nastanku slovenskega knjižnega jezika.

Kot je pojasnil Trontelj, je bil Trubar skupaj s svojim vzornikom Martinom Lutrom "razočaran nad površnostjo najodgovornejših za tedanjo evropsko civilizacijo". Če bi se Trubar po nekem čudežu vrnil v današnji svet, pa bi bil zagotovo "zgrožen nad nepoštenjem sedanje elite, mednarodne in domače, prizadet zaradi lakomnosti novodobnih bogatašev ter globoko razočaran tudi nad splošnim stanjem duha Slovencev".

Po njegovih besedah smo danes zaradi "zlorab in nespameti v globalni krizi. Naše edino upanje je, da ponovno prisluhnemo modrosti in upoštevamo etični uspeh. Tega se lahko učimo od mnogih mislecev, tudi Trubarja. Brez dogovora o novem svetovnem redu na etičnih temeljih naša civilizacija nima prihodnosti", je še povedal Trontelj.

Žekš: Vodila reformacije pomembna tudi v globalni krizi

Po Žekševih besedah je reformacija s poudarjanjem pomena posameznika, njegove svobode in odgovornosti postavila temelje sodobni družbi, njena vodila pa so ostala pomembna tudi v globalni krizi.

Reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve, pa tudi do nastanka novih Cerkva, se je začelo 31. oktobra 1517, ko je katoliški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.

Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Primož Trubar (1508–1586). Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ki ji je dodal še Abecednik.

Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.

V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992. Izraz reformacija sicer izhaja iz latinskega glagola, ki pomeni preoblikovati, preurediti, obnoviti.

SDS: Pravi modreci svoj jezik nosijo v srcu

Dan reformacije nas ne spominja le na dosežke reformacije, ki je Slovenkam in Slovencem ponudila edinstveno priložnost, da smo iz preprostega kmečkega življa odrasli v sodobno nacijo, temveč nas hkrati spodbuja k razmisleku o veličini slovenskega jezika in zavedanju, da pravi modreci svoj jezik nosijo v srcu, so ob današnjem dnevu zapisali na spletni strani stranke SDS.

"Dan reformacije je tudi priložnost za iskreno veselje, da se je slovenska beseda ohranila in preživela, med drugim tudi zato, ker je bila zapisana. Državljankam in državljanom Republike Slovenije čestitamo ob današnjem prazniku."

SLS: Številni mejniki na poti 'biti Slovenec'

Današnji dan je naš veliki praznik, praznik slovenskega jezika in nastanka slovenstva. Da imamo Slovenke in Slovenci danes svoj prelepi jezik, se imamo zahvaliti vsem tistim prednikom, ki so se zanj s svojim ustvarjanjem in delovanjem zavzemali tedaj, ko to nikakor ni bilo lahko, pa so sporočili iz SLS, kjer, kot pravijo, globoko spoštujejo slovenščino kot temelj naše narodne identitete.

"Vemo, da so na poti postati, biti in ostati Slovenec številni mejniki, ki so jih v preteklosti branili in utrjevali plemeniti posamezniki in tisti, ki tudi v sodobnem času zavzeto sledijo temu poslanstvu. Ti posamezniki so razumeli, in razumejo tudi danes, da če izgubijo jezik, izgubijo vse, predvsem pa sami sebe. Pri tem jim je bilo in je njihovo temeljno vodilo ljubezen do lastnega naroda in zvestoba do očetnjave," so zapisali.