'Obdavčiti bi morali porabo virov in emisije, ne delo'

Zelene proračunske reforme lahko ob konsolidaciji javnih financ spodbujajo razvoj bolj učinkovitega in okolju prijaznega gospodarstva, je opozoril Jonas Sonnenschein, eden od avtorjev poročila Zelena proračunska reforma za Slovenijo: odzivanje na krizo s trajnostno vizijo.

Predstavljeno poročilo bodo predstavniki nevladne okoljske organizacije Umanotere danes predali tudi predsednici vlade Alenki Bratušek in pristojnim ministrom. "Država bi se morala osredotočili na zmanjševanje stroškov in boljšo porabo sredstev na eni strani ter na povišanje prihodkov, ki morajo biti kvalitetni," je poudaril Sonnenschein.

V ospredju prizadevanj države bi morala biti odprava okolju škodljivih subvencij, stimuliranje zelenih investicij, dvig okoljskih davkov in trošarin ter obdavčitev slabega (poraba virov in emisije), ne dobrega (delo), pravijo. Izkušnje držav, ki so že izvedle vsaj del zelene proračunske reforme, kažejo, da višja obdavčitev rabe virov in emisij ustvarja nova delovna mesta in prispeva k izboljšanju stanja okolja, dodajajo v Umanoteri.

"Uspešen primer zelenih proračunskih reform predstavlja Nemčija, ki je sredi 90. let z njimi ustvarila 250.000 delovnih mest," je dejal Sonnenschein.

Med škodljivimi subvencijami v Umanoteri izpostavljajo predvsem subvencije v energetiki, prometu in kmetijstvu. V letu 2011 je bilo v sektorjih energetike, prometa in kmetijstva za pol milijarde evrov okolju škodljivih subvencij, so zapisali v poročilu.

Največ škodljivih subvencij, za okoli 330 milijonov evrov, je bilo v prometu, sledita energetika s 160 milijoni evrov in kmetijstvo s 85 milijoni evrov.

Med ukrepi, ki bi jih po oceni fundacije morala izvesti vlada, bi morali biti opustitev oprostitev in vračil DDV na okolju škodljive proizvode, zmanjšanje subvencij letalskemu sektorju, reforma povračil stroškov prevoza na delo, reforma obdavčitve službenih vozil in povečanje cene za les, ki ga država daje v upravljanje s koncesijo.

"Z ukinitvijo okolju škodljivih subvencij in reformo okoljskih dajatev bi se lahko proračunski primanjkljaj zmanjšal za nekaj sto milijonov evrov na leto," so zapisali v Umanoteri.

Kritični so tudi do trošarin na energente, ki predstavljajo 80 odstotkov vseh proračunskih prihodkov iz okoljskih dajatev. Predvsem stopnja obdavčitve transportnega dizelskega goriva, ki ustvari največje davčne prihodke med energetskimi produkti, je bila prva leta gospodarske krize zelo nizka, ocenjujejo v fundaciji za trajnostni razvoj.

Po njihovem bi morala biti trošarina na dizel določena glede na gibanje tržne cene dizla in na srednji rok harmonizirana s trošarino na bencin, ki je občutno nižja, čeprav ima bencin manjši vpliv na okolje.

Med ukrepi, s katerimi bi lahko vlada zapolnila proračunsko luknjo, v Umanoteri predlagajo tudi dvig dajatev za ogljikov dioksid, dvig letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu in podvojitev dajatev na motorna vozila.

Dajatev na motorna vozila je lani v proračun prinesla 38 milijonov, podvojitev dajatve pa bi prizadela večinoma velike avtomobile z visokimi emisijami. "Manjši avtomobili, ki so praviloma cenejši, ne bi bili tako prizadeti in tako bi mobilnost ostala dostopna," enega od predlaganih ukrepov pojasnjujejo v Umanoteri.